Papež v Srednjeafriški republiki: Romar miru in apostol upanja

BANGUI (nedelja, 29. november 2015, RV) – Z letališča v glavnem mestu Srednjeafriške republike Bangui je papež Frančišek odšel v predsedniško palačo (Palais de la Renaissance), kjer je sledil zasebni vljudnostni obisk pri prehodni državni predsednici Catherine Samba-Panza. V nadaljevanju se je na dvorišču palače odvilo srečanje z vodilnimi predstavniki oblasti, člani diplomatskega zbora in predstavniki mednarodnih organizacij.

Prihajam kot romar miru in se predstavljam kot apostol upanja
»S tega kraja, ki je v nekem smislu dom vseh Srednjeafričanov, bi rad preko vas in drugih tukaj navzočih predstavnikov državnih oblasti izrazil svojo naklonjenost in duhovno bližino vsem vašim sodržavljanom.« Tako je papež Frančišek začel svoj prvi nagovor na tleh Srednjeafriške republike. Ta država se je postopoma napotila naproti normalizaciji svojega družbeno-političnega življenja, čeprav ne brez težav. V teh okoliščinah sveti oče prihaja kot »romar miru« in se predstavlja kot »apostol upanja«. Želi si, da bi narodni posveti, predvideni čez nekaj tednov, državi omogočili vedro začeti novo fazo svoje zgodovine.

Enotnost, dostojanstvo, delo
Obzorje Srednjeafriške republike razsvetljuje geslo, ki odseva upanje pionirjev in sanje ustanovnih očetov: »Enotnost, dostojanstvo, delo.« Ta trilogija danes še bolj kot nekoč izraža hrepenenje vsakega Srednjeafričana. Posledično pa predstavlja »zanesljiv kompas« za oblast. Gre za tri besede, ki so polne pomena. Vsaka je tako »gradbišče« kakor »program, ki ni nikoli dokončan«.

Enotnost – graditi izhajajoč iz čudovite raznovrstnosti sveta
Sveti oče je najprej spregovoril o enotnosti. Ta je temeljna vrednota harmonije narodov. Spodbuja, da bi »živeli in gradili izhajajoč iz čudovite raznovrstnosti sveta, ki nas obkroža«. In sicer z izogibanjem skušnjavi strahu pred drugim, pred tistim, kar nam ni domače, kar ne pripada  naši etnični skupini, našim političnim izbiram ali našemu verstvu. Enotnost zahteva ustvarjanje in spodbujanje nekakšne sinteze bogastva, katerega nosilec je vsakdo: »Enotnost v raznovrstnosti je nenehen izziv, ki zahteva ustvarjalnost, velikodušnost, samozatajevanje in spoštovanje do drugih.«

Dostojanstvo – medsebojno spoštovanje
Druga beseda je dostojanstvo. Ta moralna vrednota, ki zaznamuje moške in ženske, ki se zavedajo svojih pravic in dolžnosti, je tista, ki jih vodi k medsebojnemu spoštovanju. Na državnem grbu Srednjeafriške republike so poleg gesla zapisane besede »Zo kwe zo«, ki v jeziku sango pomenijo »Vsaka oseba je oseba«. Storiti je torej potrebno vse, da bi bilo zavarovano dostojanstvo vsake človeške osebe. Kdor ima sredstva, da lahko živi dostojanstveno, naj ne bo zaskrbljen za privilegije, ampak naj raje poskuša pomagati revnejšim, da bi tudi oni prišli do pogojev za življenje, ki so spoštljivi do človekovega dostojanstva. Zato morajo biti na prvem mestu dostop do izobraževanja in zdravstvene oskrbe, boj proti podhranjenosti in prizadevanje, da bi bilo vsem zagotovljeno dostojno prebivališče.

Delo izboljša življenje
Delo – tretja beseda v geslu – pa je tisto, preko česar je mogoče izboljšati življenje družin: »Tudi vi, Srednjeafričani, lahko izboljšate to čudovito zemljo, če modro izkoriščate njene obilne vire.« Sveti oče je, nanašajoč se na svojo okrožnico Laudato si', opozoril na odgovornost vseh glede izkoriščanja naravnih virov, izbir in razvojnih projektov, ki vplivajo na celoten planet. Gradnja cvetoče družbe mora biti obenem solidarno delo.

Predstavnikom javnih oblasti, Cerkve in mednarodne skupnosti
V nadaljevanju je papež poudaril pomen drže in upravljanja predstavnikov javnih oblasti. Ti so prvi, ki morajo v doslednosti svojega življenja utelešati vrednote enotnosti, dostojanstva in dela. Zatem je sveti oče nekaj besed namenil predstavnikom Cerkve. Zgodovina evangelizacije in družbeno-politična zgodovina države potrjujeta njeno prizadevanje za vrednote enotnosti, dostojanstva in dela. Cerkev se daje na razpolago, da bi vse bolj prispevala k napredovanju skupnega dobrega. In sicer zlasti preko prizadevanja za mir in spravo. »Zato ne dvomim,« je dodal papež Frančišek, »da se bodo sedanje in prihodnje srednjeafriške oblasti nenehno trudile za zagotavljanje Cerkvi takih pogojev, ki so naklonjeni izvrševanju njenega duhovnega poslanstva.«

Mednarodno skupnost je sveti oče spodbudil, da bi še naprej hodila po poti solidarnosti. Njeno delo naj bo enotno z delovanjem državne oblasti, tako da bo Srednjeafriški republiki pomagala napredovati v spravi, razoroževanju, utrjevanju miru, zdravstveni oskrbi in kulturi zdravega upravljanja na vseh ravneh.

Država, ki je napolnjena z Božjimi dobrotami
Nazadnje je papež Frančišek še poudaril, da je vesel svojega obiska »te čudovite države, ki se nahaja v srcu Afrike, domovine globoko verskega naroda, z bogato naravno in kulturno dediščino«: »V njej vidim državo, ki je napolnjena z Božjimi dobrotami!«