VATIKAN (četrtek, 3. december 2015, RV) – »Me želite razveseliti? Berite Sveto pismo.« Gre za besede papeža Frančiška, ki jih je napisal mladim bralcem nove izdaje Svetega pisma za mlade. Izdajo je v nemškem jeziku pripravila skupina avstrijskih jezuitov, svoje komentarje pa so prispevali tudi sami mladi. »Rad imam svoje staro Sveto pismo, ki je spremljala polovico mojega življenja,« prizna Frančišek na začetku predgovora, ki je napisan v obliki pisma mladim. »Videlo je moje veselje, bilo zmočeno z mojimi solzami. Je moj neprecenljiv zaklad. Živim iz njega in za nič na svetu ga ne bi dal stran.« Lahko bi mu poklonili novo, vredno tudi tisoč evrov, a ga ne bi hotel imeti.
Kristjani zaradi Svetega pisma preganjani
Spomni, da Sveto pismo pogosto konča v zadnjih vrstah
knjižnih polic in nabira prah, zatem pa spregovori o preganjanju kristjanov. »Rad bi vam povedal eno stvar: danes, še bolj kot na začetku
Cerkve, so kristjani preganjani … ker nosijo križ in pričujejo o Kristusu. Obsojeni
so, ker imajo pri sebi Sveto pismo.« Sveto pismo
je očitno zelo nevarna knjiga, pripomni papež. V nekaterih državah je celo tako nevarno,
da tistega, ki ga ima, obravnavajo, kot če bi imel v omari skrite ročne bombe.
Sveto pismo ni literarna uspešnica
Kaj torej držite v roki? Literarno uspešnico? Zbirko
starodavnih in lepih zgodb? V tem primeru bi mnogim kristjanom, ki se pustijo zapreti
in mučiti zaradi Svetega pisma, bilo treba povedati, da niso bili ravno preudarni,
saj vendar gre samo za neko literarno delo. Papež nadaljuje: »Ne, z Božjo besedo je na svet prišla luč in nikoli več ne bo ugasnila. Ne tavamo v temi in
ni nam treba čakati, da nam Bog spregovori svojo besedo, kajti 'Bog je spregovoril.
Bog ni več veliki neznanec, ampak se je razodel'.
Sprejmimo vase vzvišeni zaklad razodete besede!«
»Vas je morda strah?«
Mladi imajo torej v rokah nekaj božjega: knjigo, ki
je kot ogenj, knjigo, v kateri govori Bog. Zatorej naj si zapomnijo: »Sveto pismo ni narejeno zato, da bi bilo odloženo na neko polico. Narejeno
je predvsem za to, da se ga drži v roki, da se ga pogosto bere, vsak dan, tako sami
kot v družbi.« Če se mladi skupaj udeležujejo
športnih dejavnosti in skupaj nakupujejo, zakaj torej ne bi skupaj brali Svetega pisma?
Morda celo zunaj, v naravi, v gozdu, ob morju, zvečer ob siju sveče, predlaga papež
mladim bralcem in dodaja, da bodo tako doživeli močno in pretresljivo izkušnjo. »Ali pa vas je morda strah, da bi izpadli smešni pred drugimi?«
jih neposredno vpraša.
Brati pozorno in poglobljeno
Berite s pozornostjo. Ne ostanite na površju kakor
pri nekem stripu. Božje besede se namreč ne more preleteti s pogledom. Mladi naj se
raje vprašajo: »Kaj to pravi mojemu srcu? Ali
mi po teh besedah govori Bog? Mi morda povzroča hrepenenje, globoko žejo? Kaj naj
storim?« Samo na ta način se bo Božja beseda
lahko pokazala v vsej svoji moči. Samo tako se bo lahko naše življenje spremenilo,
postalo polno in lepo.
»Včasih tudi zaspim. A nič zato.«
Papež ob koncu mladim še zaupa, kako sam bere Sveto
pismo. Najprej malo bere, potem ga odloži in pusti, da ga Gospod gleda. »Nisem jaz tisti, ki gleda Njega, ampak On gleda mene: Bog
je zares tam, navzoč. Tako se mu pustim opazovati in v svoji globini čutim – in to
seveda ni sentimentalizem –, kaj mi pravi Gospod.«
Včasih tudi ne govori, prizna sveti oče. »In
takrat ne čutim ničesar, samo praznino, praznino, praznino … A potrpežljivo ostanem
tam in ga tako čakam, berem in molim. Molim sede, ker ne morem klečati. Včasih med
molitvijo tudi zaspim. A nič zato: sem kakor otrok, ki je ob svojem očetu, in to je
tisto, kar šteje.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |