Apostolski pismi Mitis Iudex Dominus Iesus in Mitis et Misericors Iesus vstopili v veljavo

VATIKAN (petek, 11. december 2015, RV) – Na dan začetka jubileja usmiljenja sta vstopili v veljavo apostolski pismi v obliki motu proprij Mitis Iudex Dominus Iesus (Gospod Jezus, blagi sodnik) in Mitis et Misericors Iesus (Jezus, blag in usmiljen). Gre za dokumenta, ki uvajata spremembe kanonskega postopka o primerih ugotavljanja ničnosti zakona. Papež Frančišek ju je podpisal 15. avgusta letos, objavljena pa sta bila 8. septembra. Izdana sta bila z namenom uresničevanja pravičnosti in usmiljenja glede resnice o zakonski zvezi tistih, ki so izkusili njen polom. Sveti oče od rimske rote zahteva, da svoje dosedanje predpise sedaj, ko so v veljavo vstopili novi zakoni, uskladi s prenovljenim postopkom. Pravna reforma se namreč povsem ujema z značilnim ekleziološkim pogledom njegovega pontifikata.

Nedavna škofovska sinoda se je zaključila s spodbudo Cerkvi, da bi se sklonila k »svojim najranljivejšim otrokom, zaznamovanim z ranjeno in izgubljeno ljubeznijo« (Relatio finalis). Potrebno jim je povrniti zaupanje in upanje. Zakoni, ki sedaj vstopajo v veljavo, hočejo izraziti ravno bližino Cerkve do ranjenih družin. Želijo, da bi preko cerkvenih struktur množice tistih, ki živijo dramo poloma svojega zakona, doseglo Kristusovo zdravilno delovanje. In sicer tako, da bi nato sami postali misijonarji Božjega usmiljenja med brati, v dobro institucije družine.

Rimska rota, ki je redno sodišče Apostolskega sedeža, ima v skladu z dokumentoma med drugim nalogo varovanja pravne enotnosti in podpore v stalni formaciji pastoralnih delavcev na sodiščih krajevnih Cerkva. Novosti glede postopka namreč razveljavljajo ali delno razveljavljajo vse doslej veljavne zakone ali predpise, ki so v nasprotju z reformo, in sicer tako splošne kot posebne. Nadalje odgovornost rimske rote glede izvrševanja in spoštovanja novega zakona določa šest členov. V primerih ničnosti zakona, ki pridejo do vrhovnega vatikanskega sodišča, mora biti dvom določen v skladu s starodavno formulo: An constet de matrimonii nullitate, in casu. Na njegove odločitve glede razsodb ali odločb o ničnosti priziv ni dovoljen. Pred rimsko roto tudi ni dovoljeno zaprositi za nov postopek po tem, ko je ena od strank sklenila nov cerkveni zakon, razen če pride do očitne ugotovitve o nepravičnosti odločitve. Dekan rimske rote ima moč, da zaradi težkih razlogov oprosti predpisov glede postopka. Nadalje je na željo patriarhov vzhodnih Cerkva krajevnim sodiščem prepuščena pristojnost glede priziva v primerih (iurium), povezanih s postopki, ki so predloženi razsodbi rimske rote. Navsezadnje pa je določeno še, da mora rimska rota soditi v skladu z evangeljsko zastonjskostjo, kar pomeni po uradni dolžnosti (ex officio), pri čemer pa je izključena moralna obveza premožnih vernikov, da pustijo pravičen dar v korist revnih.

Vse to z namenom, da bi verniki, predvsem ranjeni in nesrečni, lahko videli novi Jeruzalem, ki je Cerkev, in sicer kot »mir pravičnosti in slava bogaboječnosti« (Bar 5,4). In da bi lahko, ko ponovno najdejo odprte roke Kristusovega telesa, zapeli psalm pregnancev: »Ko je Gospod pripeljal nazaj sionske jetnike, smo bili kakor tisti, ki sanjajo. Tedaj so bila naša usta polna smeha in naš jezik vriskanja« (Ps 126,1-2).