VATIKAN (četrtek, 17. december 2015, RV) – »Gospodje veleposlaniki,
z veseljem vas sprejemam ob priložnosti predstavitve poverilnih pisem, s katerimi
ste akreditirani kot izredni ali opolnomočni veleposlaniki vaših držav pri svetem
sedežu: Gvineje, Latvije, Indije in Bahrajna.« Tako je papež Frančišek pozdravil zastopnike
teh štirih držav pri svetem sedežu med današnjo avdienco, ki jo je imel zanje v dvorani
Klementini. Sveti oče je nadaljeval: »Zahvaljujem se vam za pozdrave, ki ste jih prenesli
od vaših državnih voditeljev, in prav tako želim, da po vas pridejo do njih moja najboljša
voščila tako za njih osebno kot za dobro opravljanje tako vzvišene njim zaupane službe.
Prosim Boga, da podeli vsem vašim sodržavljanom življenje v miru in blaginji.«
'Premagaj brezbrižnost in osvoji mir'
Pred dvema dnevoma je bila objavljena poslanica za prihodnji Svetovni dan miru, za
katero sem izbral temo 'Premagaj brezbrižnost in osvoji mir'. Vesel sem,
da lahko ob današnji priložnosti podelim z vami to pozornost do izziva, ki je tako
zelo pomemben in to je skupno sodelovanje za pospeševanje kulture solidarnosti na
svetu, da se bo lahko zoperstavila globalizaciji brezbrižnosti, ki je ena od negativnih
teženj današnjega časa. Ta drža brezbrižnosti se kaže v številnih držah, saj so različni
vzroki, ki jo vzdržujejo, a v glavnem vse vodijo k neuravnovešenemu humanizmu, ki
je prevzel vlogo Bogu in je tako sam postal žrtev različnih oblik malikovanja. Tudi
težka ekološka kriza v kateri se nahajamo, izhaja iz te antropološke neuravnovešenosti
(prim Laudato si', 115-121).
Kultura solidarnosti in medsebojne podelitve
Brezbrižnost do Boga, do bližnjega ter do okolja so med seboj povezane in se med sabo
hranijo. Zato se jim lahko upremo le tako, da se soočimo z vsemi tremi skupaj, z prenovljenim
humanizmom, ki bo postavil človeško bitje v pravo razmerje s Stvarnikom, z drugimi
in s stvarstvom. Gre za to, kot sem rekel, da pospešujemo kulturo solidarnosti in
medsebojne podelitve, to pa vključuje prizadevanje vseh tistih, ki imajo odgovornosti
na političnem, družbenem, kulturnem in vzgojnem področju. Pri tem izzivu imajo ključno
vlogo tudi mediji, ki danes pomembno vplivajo na osebno in družbeno obnašanje. Zato
je potrebno staviti na profesionalno in etično izobrazbo tistih, ki delujejo na tem
področju. Istočasno pa je prav tako potrebno nadaljevati z vlaganjem v šolo, ki ni
mišljena kot nekaj ločenega, ampak v stalnem odnosu z družinami in družbenim kontekstom,
sodelujoč tako pri pospeševanju te vzgojne zaveze, ki je v nekaterih državah precej
oslabljena.
Pospeševanje bratstva med narodi
Vse to je potrebno pri premagovanju brezbrižnosti ter graditvi miru. Leto, ki se končuje,
je bilo žal zaznamovano s številnimi nasilnimi spopadi, tako vojnimi kot terorističnimi.
Po drugi strani pa to stanje spodbuja v bolj zrelih vesteh nenasilen, duhovni in moralni
odziv. In to je to, kar moramo mi hraniti s sredstvi, ki so nam na glede na naše odgovornosti
na voljo. Katoliška Cerkev glede na svoje lastno poslanstvo si z Jubilejem Usmiljenja,
ki se je pred kratkim začel, zastavlja, da bo po vsem svetu širila duha odpuščanja
in sprave tako, da bo pozivala vernike, ter moške in ženske dobre volje, da se odprejo
daru Božje milosti in udejanjajo to, kar so v našem izročilu 'duhovna in telesna dela
usmiljenja'. Tudi države so poklicane k tem konkretnim gestam, k pogumnim dejanjem
do najbolj ranljivih oseb v njihovih družbah, kot so zaporniki, migranti, brezposelni
in bolniki« (Poslanica za svetovni dan miru 2016, 8). Poleg tega želim v tem jubilejnem
letu »oblikovati nujen poziv vsem odgovornim po državah, da izvršijo konkretna dejanja
v korist naših bratov in sester, ki trpijo zaradi tega, ker nimajo dela, posesti in
strehe nad glavo.« Na mednarodnem nivoju pa želim, da si vsak narod prizadeva obnoviti
odnose z drugimi in tako dejansko spodbuja rast bratstva v veliki družini ljudstev.
Nad vsakega od vas, nad vaše družine in nad vaše sodelavce kličem obilje božjega blagoslova.
All the contents on this site are copyrighted ©. |