Papeževo srečanje z italijanskimi državnimi železnicami: Usmiljenje je prvo zdravilo

VATIKAN (sobota, 19. december 2015, RV) – Papež Frančišek se je danes srečal z okoli sedem tisoč zaposlenimi na italijanskih državnih železnicah. Le-te imajo za seboj že več kot sto let delovanja. To je predvsem »razlog za zahvalo Gospodu«, pa tudi priložnost za zahvalo mnogim osebam, ki so trdo delale za realizacijo železniške mreže v Italiji. Nemalo delavcev je pri tem izgubilo življenje. Papež se je vseh teh spomnil in priporočil, da bi delali na tak način – v kolikor je to odvisno od nas – da se ne bi več ponovilo.

Prestreči signale tistega, kar se dogaja okoli nas – da ne bi ostali ravnodušni
Zgodovina italijanskih železnic pa s posebnimi solidarnostnimi pobudami pričuje tudi o pozornosti do najbolj ubogih. Med raznimi iniciativami so centri za pomoč (Help Center) v več deset italijanskih mestih. Ti so na razpolago, da prisluhnejo in pomagajo vsakomur, ki se je znašel v težavah. Po papeževih besedah so kakor »antene«, ki bi jih potrebovali vsi, da bi »prestregli signale tistega, kar se dogaja okoli nas, da bi uspeli zaznati trpljenje drugih in ne bi ostali ravnodušni«. So sredstvo, s katerim želijo italijanske železnice sodelovati pri vzdrževanju enotnosti države ne le z geografskega vidika, temveč tudi na socialnem nivoju. In sicer s tem, da pripomorejo k preprečevanju, da posamezniki ostajajo v ozadju in da se zaostruje nasprotje med premožnimi in tistimi, ki nimajo ničesar.

Sveti oče je nato omenil še pomembno pobudo zavetišča za brezdomce na železniški postaji Termini v Rimu, kjer je ravno včeraj odprl sveta vrata dejavne ljubezni. Ta struktura je bila prenovljena s pomočjo italijanskih železnic in v sodelovanju s škofijsko Karitas. Opravlja pa delo, ki je bistveno, zlasti na kraju, kjer se pogosto zbirajo osebe, ki iščejo zavetje.

Usmiljenje je prvo in najbolj pravo zdravilo za človeka
»Sveto leto, ki se je nedavno začelo, naj nas predvsem nauči in naj v naš razum in v naša srca vtisne, da je usmiljenje prvo in najbolj pravo zdravilo za človeka – koliko ozdravitev je delo usmiljenega ljubkovanja – zdravilo, ki ga vsakdo nujno potrebuje.« Usmiljenje se k nam nenehno in v preobilici pretaka od Boga. Postati pa moramo tudi sposobni, da si ga podarjamo medsebojno, da bi tako vsakdo lahko v polnosti živel svojo človeškost. In ravno na to nas opozarjajo sveta vrata, ki se v teh dneh odpirajo po vseh škofijah po svetu. Kdor bo šel skoznja z ljubeznijo, bo našel odpuščanje in tolažbo. Obenem pa bo dobil spodbudo, da bo s še več velikodušnosti podarjal – in da bo podarjal sebe – za svoje zveličanje ter zveličanje bratov.

Kraji solidarnih mrež
Pustimo torej, da nas prehod skozi ta duhovna vrata preoblikuje, je povabil papež. In sicer tako, da bo notranje zaznamoval naše življenje. Pustimo se vplesti jubileju usmiljenja – saj vsi potrebujemo vsaj nekoliko usmiljenja – da bo ta prenovil celotno družbeno tkivo in naredil družbo pravičnejšo ter solidarnejšo. Zlasti med to tretjo svetovno vojno, ki sicer poteka po delih, a ki jo že živimo. »Jubilej« je tudi naslov nedavno izdane monografije, ki predstavlja zbirko fotografij papežev med njihovimi potovanji z vlakom. Sveti oče je svoj nagovor tako zaključil z besedami: »Naj se spoštovanje, ki nas povezuje in katerega znamenje je današnje srečanje, v tem svetem letu okrepi, da bodo tako Italija in vse države po svetu postale kraji mrež solidarnosti, bolj pristno človeških, sposobnejših veseliti se Božje ljubezni in medsebojnega občestva.«