Kard. Parolin: Iz usmiljenja narediti družbeno načelo

VATIKAN (sreda, 13. januar 2016, RV) – Kardinal Pietro Parolin od leta 2013 opravlja službo državnega tajnika pri Svetem sedežu in je najtesnejši sodelavec papeža Frančiška. V intervjuju za Radio Vatikan je spregovoril o svojem življenju in poklicu. Zatrjuje, da je poslanstvo duhovnika mogoče opravljati tudi v diplomaciji, duhovnik pa da mora biti predvsem Božji človek.

Spovedovanje je pomemben del duhovniške službe
Del duhovniške službe je tudi spovedovanje. V letu usmiljenja je papež Frančišek izpostavil dva velika duhovnika in spovednika, svetega patra Pija in svetega Leopolda Mandiča. »Moram priznati,« je iskren kardinal Parolin, »da se pred tema dvema likoma znajdem nekoliko v težavah, kajti čas, s katerim razpolagam, mi ne dopušča, da bi spovedoval, kar pa je temeljno v življenju duhovnika.« Pater Pij iz Pietrelcine in pater Leopold Mandič po kardinalovem prepričanju dajeta pomembno sporočilo duhovnikom današnjega časa: spoštovati in ljubiti zakrament spovedi, biti na razpolago za obhajanje tega zakramenta in temu posvetiti potreben čas. »Papež zelo vztraja na usmiljenju, usmiljenje Boga pa nas doseže pri spovedi, tu se nas dotakne in preoblikuje,« zatrdi. »Vsi smo grešniki in zelo potrebujemo Gospodovo odpuščanje, ki nam je dano po posredovanju Cerkve. Kaj je še lepšega in bolj tolažilnega od tega zakramenta, tako za tistega, ki ga prejme, kot za tistega, ki ga podeljuje!« Vzor obeh svetnikov ostaja temeljni in je tudi poziv, da obudimo ta vidik duhovniške službe, ki se ga včasih ne upošteva dovolj.

Usmiljenje  – zdravilo za ranjeno človeštvo
Kardinal Parolin je prav tako prepričan, da je treba obuditi razumevanje usmiljenja kot »zdravila za ranjeno človeštvo«. »Mi, kristjani, bi morali iz usmiljenja narediti načelo družbenega življenja,« poudari in doda, da če bi nam to uspelo, bi morda lahko nekoliko spremenili podobo naše družbe. Kot primer navede vprašanje preseganja konfliktov in spomni, kako k tej temi pristopi papež Frančišek v okrožnici Evangelii Gaudium: »Konflikt je del naše človeške stvarnosti, ki je zaznamovana z grehom in torej z ločitvijo. A obenem je priložnost, da gremo naprej, rastemo in dosežemo višje cilje. A konflikta se ne more preseči, če ni drže usmiljenja, predvsem v smislu odpuščanja in dobrohotnosti do drugega, z njegovimi mejami in napakami vred.« Zdravilo za ranjeno človeštvo je tudi usmiljenje v smislu telesnih in duhovnih del usmiljenja, pojasnjuje kardinal. To pomeni z držo dobrega Samarijana iti naproti mnogim potrebam in stiskam, ki trpinčijo telo in dušo mnogih ljudi.

Pripadniki vseh verstev naj pričujejo o usmiljenju
Drža usmiljenja bi morala doseči tudi obale drugih verstev. Kardinal Parolin pritrdi in reče, da bi v letu usmiljenja morali pozornost nameniti tudi temu vidiku, kot to izpostavlja papež Frančišek v buli Misericordiae Vultus. Pomislimo samo na strašen pojav upravičevanja sovraštva in nasilja v imenu Boga. »Obstaja torej določen prostor, rekel bi še več, obstaja dolžnost vernikov vseh verstev, da se borijo proti tej degradaciji vere ter konkretno pričujejo, sami in skupaj, da je Bog usmiljenje in ljubezen,« poudari kardinal.

Moje življenje v Gospodovih rokah
Ob koncu intervjuja se kardinala Parolina še povpraša, kako to, da je na fotografijah vedno nasmejan. Pravi, da je to nekoliko del njegovega karakterja, kar nedvomno olajša stvari. Sicer pa čuti, da je njegovo življenje v Gospodovih rokah, da On vodi njega in tudi zgodovino sveta proti miru in zveličanju. »On me ima rad in mi nikoli ne vzame veselja, razen ko me želi pripraviti za še večje,« zatrdi in doda, da prav tako čuti molitveno podpro mnogih oseb. »Na tak način bi mi bilo všeč iti naprej, skozi leta, ki mi ostajajo, vse do srečanja iz obličja v Obličje.«