2016-01-30 10:59:00

Papež začel avdience jubilejnega leta: Usmiljenje in poslanstvo


VATIKAN (sobota, 30. januar 2016, RV) – Papež Frančišek je danes imel prvo »avdienco jubilejnega leta«. V svetem letu usmiljenja bo namreč eno soboto v mesecu potekala še dodatna splošna avdienca, namenjena vernikom, ki ne bi mogli priti na splošno avdienco v sredo. Med katehezo je sveti oče govoril o tesni povezanosti med usmiljenjem in poslanstvom ter izpostavil, da je vsak kristjan prinašalec Kristusa.

Nikoli se ne utrudimo …
Dan za dnem vstopamo v globino svetega leta Usmiljenja. Gospod s svojo milostjo vodi naše korake, ko prestopamo sveta vrata, in nam prihaja naproti, da bi za vedno ostal z nami, kljub našim pomanjkljivostim in našim protislovjem. »Nikoli se ne utrudimo čutiti potrebo po njegovem odpuščanju,« je spodbudil papež. »Kajti kadar smo slabotni, nas njegova bližina dela močne in nam pomaga z večjim veseljem živeti našo vero.«

Kristjan je misijonar evangelija
Papež je izpostavil tesno vez, ki obstaja med usmiljenjem in poslanstvom. Spomnil je na besede svetega Janeza Pavla II.: »Cerkev živi pristno življenje takrat, kadar izpoveduje in oznanja usmiljenje in kadar vodi ljudi k izvirom usmiljenja.« Kot kristjani imamo to odgovornost, da smo misijonarji evangelija, je dodal Frančišek. Ko prejmemo lepo novico ali doživimo lepo izkušnjo, je naravno, da to želimo deliti tudi z drugimi. V sebi čutimo, da veselja, ki nam je bilo dano, ne moremo zadrževati zase; želimo ga širiti. Veselje nas spodbuja, da o njem govorimo.

Jezusovo ljubezen posredovati drugim
Enako bi moralo biti tudi takrat, ko srečamo Gospoda. Konkretno znamenje, da smo zares srečali Jezusa, je veselje, ki ga doživljamo ob tem, ko o njem govorimo drugim. Pri branju evangelija vidimo, da je to bila tudi izkušnja prvih učencev. Po prvem srečanju z Jezusom je Andrej šel in o njem takoj povedal svojemu bratu Petru (glej Jn 1,40-42). Isto je storil tudi Filip z Natanaelom (glej Jn 1,45-46). »Srečati Jezusa je enako kot srečati se z njegovo ljubeznijo. Ta ljubezen nas spreminja in nas dela zmožne, da moč, ki nam jo daje, posredujemo drugim,« je zatrdil papež. Kot je pojasnil, bi na nek način lahko rekli, da nam je na dan krsta bilo dano novo ime, dodano tistemu, ki sta nam ga dala mama in oče. To ime je Krištof, kar pomeni »tisti, ki nosi Kristusa«. To je ime naše drže kot prinašalcev Kristusovega veselja in usmiljenja. »Vsak kristjan je Krištof, je prinašalec Kristusa!« je poudaril papež Frančišek.

Živeti usmiljenje, biti misijonarji usmiljenja
Usmiljenje, ki ga prejemamo od Očeta, nam ni dano kot neka zasebna tolažba, ampak iz nas naredi orodja, da bi tudi drugi lahko prejeli isti dar. Po papeževih besedah obstaja med usmiljenjem in poslanstvom čudovito kroženje. »To, da živimo usmiljenje, iz nas naredi misijonarje usmiljenja. Biti misijonarji pa nam omogoča vedno večjo rast v Božjem usmiljenju.« Frančišek je ob koncu kateheze spodbudil, naj z vso resnostjo jemljemo to, da smo kristjani, ter si prizadevamo živeti kot verniki. Kajti samo tako se bo evangelij lahko dotaknil src oseb in jih odprl, da bodo lahko sprejela milost ljubezni, da bodo lahko sprejela to veliko Božje usmiljenje, ki vse sprejema.








All the contents on this site are copyrighted ©.