2016-01-31 12:30:00

Papež: Nobena človekova pogojenost ne more biti vzrok, da bi ga Oče izključil svojega srca


TRG SV. PETRA (nedelja, 31. januar 2016, RV) – »Dragi bratje in sestre, dober dan! Tudi današnja evangeljska pripoved nas kakor prejšnjo nedeljo vodi v shodnico v Nazaret, v galilejsko vas, kjer je Jezus odraščal v družini in so ga zato vsi poznali. On, ki je pred kratkim odšel in začel svoje javno delovanje, se je sedaj prvič vrnil ter se predstavil skupnosti, zbrani na sobotni dan v shodnici. Prebral je odlomek preroka Izaija, ki govori o prihodnjem Mesiji in na koncu razglasil: »Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali« (Lk 4,21). S temi besedami je papež Frančišek začel s predstavitvijo evangeljskega odlomka 4. nedelje med letom med opoldanskim nagovorom z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra.

Jezusovi sovaščani, ki so bili najprej navdušeni in očarani, so začeli pačiti obraze, godrnjati med seboj in govoriti, zakaj ta, ki se ima za Gospodovega maziljenca, ne ponovi tu v svojem kraju čudežev, ki jih je storil, kakor se govori, v Kafarnáumu ter po okoliških vaseh. Tedaj je Jezus zatrdil: »Nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju« (v. 24), ter se skliceval na velika preroka preteklosti Elija in Elizeja, ki sta delala čudeže poganom, da bi tako razkrinkala nevernost svojega ljudstva. V tem trenutku so navzoči postali užaljeni, besni vstali, vrgli ven Jezusa ter ga hoteli vreči v prepad. Toda On je z močjo svojega miru »šel sredi med njimi in je odhajal« (v. 30), kajti njegova ura še ni prišla.

Ta odlomek evangelista Luka ni preprosto pripoved o prepiru med vaščani, kakor se včasih zgodi tudi v naših četrtih, zaradi nevoščljivosti in ljubosumnosti,temveč da izpostavi skušnjavo, kateri je veren človek vedno izpostavljen in od katere se je potrebno odločno distancirati. V čem je ta skušnjava? To je skušnjava, da imamo vero kot nekaj, v kar človek vloži in se mora zato posledično pogajati z Bogom za svoje interese. Gre pa ravno nasprotno za to, da sprejmemo razodetje Boga, ki je Oče in ki skrbi za vsako stvaritev, tudi za tisto, ki je v očeh ljudi najmanjša in nepomembna. Jezusova preroška služba pa je ravno v oznanilu, da ni nobena človekova pogojenost vzrok tega, da bi ga Oče izključil iz svojega srca. To je edini privilegij v Božjih očeh, da nimamo privilegijev, da nimamo botrov pri izročitvi se v njegove roke.

 »Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali« (Lk 4,21). 'Danes', ki ga je Jezus tisti dan naznanil, velja za vsako obdobje, namenjen je tudi nam na tem trgu, in nas spominja na aktualnost in nujnost zveličanja, ki ga je Jezus prinesel človeštvu. Bog prihaja namreč naproti možem in ženam vseh časov ter krajev in sicer v njihovih konkretnih situacijah v katerih se nahajajo. Prihaja naproti tudi nam. Vedno On stori prvi korak. Prihaja k nam na obisk s svojim usmiljenjem, da bi nas dvignil iz prahu naših grehov. Prihaja, da nas prime za roko in dvigne iz brezna, v katerega smo padli zaradi svoje ošabnosti. Vabi nas, naj sprejmemo tolažečo resnico evangelija ter da hodimo po poteh dobrega. A vedno nas pride On iskat in najti.

Prav gotovo je bila tisti dan v shodnici tudi Mati Marija. Lahko si predstavljamo, kako je to odmevalo v njenem srcu, torej majhen predokus tega pod križem, ko je videla, kako so Jezusa najprej občudovali, zatem izzivali in mu na koncu grozili s smrtjo. Ona je v svojem srcu polnem vere, vse to ohranjala. Naj nam ona pomaga spreobrniti se od boga čudežev k čudežu Boga, ki je Jezus Kristus.








All the contents on this site are copyrighted ©.