Papež na letalu o skupni izjavi s patriarhom Kirillom

VATIKAN (četrtek, 18. februar 2016, RV) – Papežu Frančišku je med novinarsko konferenco na letalu med letom iz Mehike proti Italiji bilo zastavljeno tudi vprašanje o skupni izjavi, ki sta jo na Kubi podpisala z ruskim pravoslavnim patriarhom Kirillom. Iz Ukrajine namreč prihajajo glasovi, da se grko-katoličani čutijo izdani in govorijo o »političnem dokumentu«, ki podpira rusko politiko.

Papež je najprej odgovoril na vprašanje, ali ga je patriarh Kirill povabil v Moskvo in ali bi morda lahko šel na Kreto, kjer bo spomladi potekal vsepravoslavni koncil. Kot je zatrdil, bo tam zagotovo navzoč duhovno in s posebnim sporočilom. Všeč bi mu bilo, če bi lahko šel in pozdravil navzoče na vsepravoslavnem koncilu, a mora spoštovati razmere. Pravoslavna stran želi povabiti na koncil »katoliške opazovalce«, kar po papeževih besedah že predstavlja »precejšen most«. »Za katoliškimi opazovalci bom jaz z molitvijo in najboljšimi željami, da bi pravoslavni šli naprej, saj so bratje in njihovi škofje so škofje kakor mi,« je zatrdil. Dodal je, da je Kirill njegov brat in da sta se med srečanjem na Kubi poljubila, objela in se dve uri pogovarjala kakor brata.

Zatem je spregovoril o intervjuju ukrajinskega katoliškega nadškofa Svjatoslava Ševčuka, ki je povedal, da se ukrajinski narod oziroma mnogi Ukrajinci čutijo zelo razočarani in izdani. Papež Frančišek je priznal, da ga je, ko je slišal za izjave v Ukrajini, nekoliko zaskrbelo. Najprej pa je želel izpostaviti, da Ševčuka dobro pozna, saj sta v Buenos Airesu štiri leta skupaj delala. Ko je bil izbran za višjega nadškofa je ob slovesu papežu poklonil ikono Marije Nežnosti. Je ena redkih stvari, ki jih je Frančišek prinesel s sabo v Rim in jo danes ima na pisalni mizi.

»Da bi razumeli neko novico, neko izjavo, je treba iskati hermenevtiko vsega,« je zatrdil papež. Intervju je naredil ukrajinski duhovnik, objavljen pa je bil v nedeljo, 14. februarja, v Ukrajini. Izjava, da so mnogi Ukrajinci razočarani, se nahaja na koncu intervjuja, v kratkem predpredzadnjem odstavku. Frančišek je intervju s Ševčukom prebral in takole komentiral: »Ševčuk predstavlja dogmatično stran, opredeljuje se kot sin Cerkve, v občestvu z rimskim škofom in Cerkvijo. Govori o papežu, bližini s papežem, ter o sebi in svoji veri, tudi o tamkajšnji veri pravoslavnih ljudi. Z dogmatične strani ni nobene težave. Je pravoverna v pravem pomenu besede, torej v skladu s katoliškim naukom. A kot v vsakem intervjuju, vsak ima pravico povedati svoje stvari, a tega [Ševčuk] ni povedal o srečanju, saj o srečanju pravi: ''Je nekaj dobrega in moramo iti naprej.''.«

Frančišek je nadaljeval, da gre za osebne ideje, ki jih ima neka oseba. Kot primer je navedel svoj odgovor na eno od prejšnjih vprašanj, ki mu je bilo zastavljeno na letalu. Kar je povedal o škofih, ki prestavijo duhovnike pedofile – da bi bilo najbolje, da odstopijo, je papeževo osebno mnenje in ni dogmatično stališče. Enako ima tudi Ševčuk svoja osebna mneja, o katerih se lahko pogovarjamo, in ima jih pravico imeti. »Vse, kar on pravi, je o dokumentu, o srečanju …, kar je v redu,« je dodal papež ter pripomnil, da pa se o dokumentu lahko razpravlja.

Upoštevati pa je treba še eno okoliščino. Ukrajina se namreč nahaja v vojni in trpljenju, veliko je interpretacij. Frančišek je spomnil, da je o ukrajinskem narodu velikokrat govoril, prosil za molitev in bližino, med opoldanskimi nagovori in sredinimi avdiencami. A o zgodovinskem dejstvu vojne ima vsak svoje mnenje: kakšno je stanje, kdo jo je začel, kaj bi se moralo in kaj ne narediti. To je zgodovinski problem, a obenem tudi osebni problem te države, ki govori o trpljenju. Po papeževih besedah torej lahko razumemo, da se v takšnih razmerah ljudje počutijo izdani in razočarani. Ševčuk v intervjuju pravi, da so ga mnogi verniki klicali ali mu pisali in dejali, da se čutijo globoko razočarani in izdani s strani Rima. Dokument izraža stališče [ni dogmatične narave – op. p.] o tem vprašanju v Ukrajini. V njem je govor o tem, da je treba končati vojno in sprejeti sporazume. Cerkev v Rimu in papež sta vedno rekla, da je treba iskati mir. Frančišek je tudi sprejel oba predsednika. In – kot je dodal – razume, ko Ševčuk pravi, da je slišal te stvari od ljudi.

Vendar pa to ni največja novica, je nadaljeval, največja novica je vse: »Če boste prebrali ves intervju, boste videli, da so v njem resne dogmatične stvari, ki ostajajo; je želja po enosti, po iti naprej, po ekumenizmu …« Ševčuk je po papeževih besedah človek ekumenizma. Obstajajo pa določena mnenja, ki jih je ukrajinski nadškof kot brat izrazil tudi papežu, ko je izvedel za srečanje s Kirillom. Papež Frančišek je še zatrdil, da izjave ne obžaluje. Treba je spoštovati, da ima vsak svobodo mišljenja. Tamkajšnje razmere pa so zelo težke. Rim je tja poslal veliko pomoči. Vedno so pomembni mir, sporazumi, spoštovanje sporazuma iz Minksa. »A ne prestrašite se s tistim stavkom. To je lekcija, da je novico treba interpretirati s hermenevtiko celote, ne pa samo delno,« je dejal papež.

Na ponovno zastavljeno vprašanje, ali je patriarh Kirill papeža povabil v Moskvo, je sveti oče odgovoril, da tisto, kar sta po srečanju oba povedala javno, je namenjeno javnosti, pogovor pa je bil zaseben. »Lahko pa rečem, da sem ven prišel srečen. In on tudi,« je še pripomnil.