2016-02-22 14:59:00

Papež zaposlenim v Vatikanu: Kristus je skala, na kateri moramo graditi


VATIKAN (ponedeljek, 22. februar 2016, RV) – Na današnji liturgični praznik sedež apostola Petra so jubilej Usmiljenja obhajali zaposleni na rimski kuriji, pri governatoratu in v ustanovah, ki so povezane s Svetim sedežem. Papež Frančišek je zanje daroval mašo, pred njo pa skupaj z njimi prestopil prag svetih vrat Petrove bazilike. »Prestopili smo sveta vrata in prispeli do groba apostola Petra, da bi izpovedali svojo vero,« je dejal papež Frančišek na začetku homilije, ki jo je navezal na današnjo Božjo besedo.

Obnovimo vero v Božjega Sina in Gospoda našega življenja
V tem trenutku Gospod Jezus vsakemu med nami ponavlja svoje vprašanje: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« Jasno in neposredno vprašanje, pred katerim ni mogoče zbežati ali ostati nevtralni, ne odložiti odgovora ali zanj pooblastiti koga drugega, je zatrdil. A v Jezusovem vprašanju ni ničesar preizkovalnega, ravno nasprotno – polno je ljubezni. »Ljubezni našega edinega Učitelja, ki nas danes kliče, naj obnovimo vero vanj, s tem ko ga prepoznamo kot Božjega Sina in Gospoda našega življenja.« Prvi, ki je bil poklican k obnovitvi svoje izpovedi vere, je Petrov naslednik, ki nosi odgovornost potrjevanja bratov (Prim. Lk 22,32).

On je skala, na kateri moramo graditi
Dopustimo, je spodbudil sveti oče, naj milost ponovno oblikuje naše srce, da bo verovalo, in odpre naša usta, da bodo izpovedalo vero in bomo deležni zveličanja (Prim. Rim 10,10). Povabil je, naj Petrove besede vzamemo za svoje: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.« (Mt 16,16) »Naše misli in naš pogled naj so uperjeni v Jezusa Kristusa, ki je začetek in konec vsakega delovanja Cerkve. On je temelj in nihče ne more položiti drugega (Prim. 1 Kor 3,11). On je skala, na kateri moramo graditi.« Na to nas spominja sveti Avguštin, ko zapiše, da se Cerkev, čeprav nemirna in pretresena zaradi dogodkov zgodovine, ne zruši, kajti ustanovljena je na skali, od koder izvira tudi Petrovo ime. Ni skala tista, ki ima ime po Petru, kar pomeni skala, ampak ima Peter ime po skali. Enako tudi ime Kristus ne izvira iz besede kristjan, ampak poimenovanje kristjan izvira iz imena Kristus. »Skala je Kristus in na tem temelju je bil zgrajen tudi Peter,« je poudaril papež.

Pastirjem naj je vzor Dobri pastir
Iz té izpovedi vere za vsakega med nami izvira naloga, da odgovorimo na Božji klic. Od pastirjev se predvsem zahteva, da imajo za svoj vzor samega Boga, ki skrbi za svojo čredo. Prerok Ezekiel takole opiše Božji način delovanja: Bog gre iskat izgubljeno ovco, pripelje jo nazaj v stajo, ranjeno obveže in bolno ozdravi (Prim. Ezk 34,16). Po papeževih besedah je to vedénje »znamenje ljubezni, ki ne pozna meja«: »Je zvesta, stalna, brezpogojna predanost, da bi vse najšibkejše doseglo njegovo usmiljenje.« Ne smemo pa pozabiti, da prerok Ezekiel vzame to držo iz ugotovitve, da Izraelu primanjkujejo pastirji. Za vse, ki so poklicani biti pastirji v Cerkvi, bo po Frančiškovih besedah dobro, če bodo dopustili, da jih obličje Boga, Dobrega pastirja, razsvetli, očisti, preoblikuje in jih v polnosti prenovljene postavi nazaj v njihovo poslanstvo. »Da bi tudi v naših delovnih okoljih lahko čutili, gojili in prakticirali močan pastoralni čut, predvsem do oseb, ki jih vsak dan srečujemo,« je izpostavil papež. »Da se nihče ne bi čutil zanemarjenega ali slabo obravnavanega, ampak bi vsak najprej tukaj lahko doživel pozorno skrb Dobrega pastirja.«

Čredo pasti z velikodušnim srcem in biti vzor za vse
Sveti oče jim je ob koncu homilije dejal, da so poklicani biti Božji sodelavci v pomembni in edinstveni dejavnosti, in sicer s svojim življenjem pričevati o moči milosti, ki spreminja, in o moči Duha, ki prenavlja. »Pustimo,« je pozval, »da nas Gospod osvobodi vsake skušnjave, ki nas oddaljuje od bistvenega pri našem poslanstvu, in odkrijmo lepoto izpovedovanja vere v Gospoda Jezusa. Zvestoba službi se dobro povezuje z usmiljenjem, ki ga želimo izkusiti.« V svetih spisih sta zvestoba in usmiljenje neločljivi del dvojice. Kjer je ena, tam je tudi druga. Ravno v njuni vzajemnosti in komplementarnosti lahko vidimo navzočnost samega Dobrega pastirja. Zvestoba, ki se od nas zahteva, pomeni delovati v skladu s Kristusovim srcem. Kakor pravi apostol Peter, »moramo pasti čredo z ''velikodušnim srcem'' in postati ''vzor'' za vse,« je dodal papež Frančišek. »Na ta način, kadar se bo ''prikazal véliki pastir'', bomo lahko prejeli ''nevenljivi venec slave''« (Prim 1 Pt 5,4).








All the contents on this site are copyrighted ©.