VATIKAN (ponedeljek, 22. februar 2016, RV) – Na današnji liturgični
praznik sedež apostola Petra so jubilej Usmiljenja obhajali zaposleni na rimski kuriji,
pri governatoratu in v ustanovah, ki so povezane s Svetim sedežem. Papež Frančišek
je zanje daroval mašo, pred njo pa skupaj z njimi prestopil prag svetih vrat Petrove
bazilike. »Prestopili smo sveta vrata in prispeli do groba apostola Petra, da
bi izpovedali svojo vero,« je dejal papež Frančišek na začetku homilije, ki jo
je navezal na današnjo Božjo besedo.
Obnovimo vero v Božjega Sina in Gospoda našega življenja
V tem trenutku Gospod Jezus vsakemu med nami ponavlja
svoje vprašanje: »Kaj pravijo ljudje, kdo je
Sin človekov?« Jasno in neposredno vprašanje,
pred katerim ni mogoče zbežati ali ostati nevtralni, ne odložiti odgovora ali zanj
pooblastiti koga drugega, je zatrdil. A v Jezusovem vprašanju ni ničesar preizkovalnega,
ravno nasprotno – polno je ljubezni. »Ljubezni
našega edinega Učitelja, ki nas danes kliče, naj obnovimo vero vanj, s tem ko ga prepoznamo
kot Božjega Sina in Gospoda našega življenja.« Prvi,
ki je bil poklican k obnovitvi svoje izpovedi vere, je Petrov naslednik, ki nosi odgovornost
potrjevanja bratov (Prim. Lk 22,32).
On je skala, na kateri moramo graditi
Dopustimo, je spodbudil sveti oče, naj milost ponovno
oblikuje naše srce, da bo verovalo, in odpre naša usta, da bodo izpovedalo vero in
bomo deležni zveličanja (Prim. Rim 10,10). Povabil je, naj Petrove besede vzamemo
za svoje: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.« (Mt 16,16) »Naše misli
in naš pogled naj so uperjeni v Jezusa Kristusa, ki je začetek in konec vsakega delovanja
Cerkve. On je temelj in nihče ne more položiti drugega (Prim. 1 Kor 3,11). On je skala, na kateri
moramo graditi.« Na to nas spominja sveti Avguštin,
ko zapiše, da se Cerkev, čeprav nemirna in pretresena zaradi dogodkov zgodovine, ne
zruši, kajti ustanovljena je na skali, od koder izvira tudi Petrovo ime. Ni skala
tista, ki ima ime po Petru, kar pomeni skala, ampak ima Peter ime po skali. Enako
tudi ime Kristus ne izvira iz besede kristjan, ampak poimenovanje kristjan izvira
iz imena Kristus. »Skala je Kristus in na tem
temelju je bil zgrajen tudi Peter,« je poudaril
papež.
Pastirjem naj je vzor Dobri pastir
Iz té izpovedi vere za vsakega med nami izvira naloga,
da odgovorimo na Božji klic. Od pastirjev se predvsem zahteva, da imajo za svoj vzor
samega Boga, ki skrbi za svojo čredo. Prerok Ezekiel takole opiše Božji način delovanja:
Bog gre iskat izgubljeno ovco, pripelje jo nazaj v stajo, ranjeno obveže in bolno
ozdravi (Prim. Ezk 34,16). Po papeževih besedah je to vedénje »znamenje ljubezni, ki ne pozna meja«:
»Je zvesta, stalna, brezpogojna predanost, da
bi vse najšibkejše doseglo njegovo usmiljenje.«
Ne smemo pa pozabiti, da prerok Ezekiel vzame to držo iz ugotovitve, da Izraelu primanjkujejo
pastirji. Za vse, ki so poklicani biti pastirji v Cerkvi, bo po Frančiškovih besedah
dobro, če bodo dopustili, da jih obličje Boga, Dobrega pastirja, razsvetli, očisti,
preoblikuje in jih v polnosti prenovljene postavi nazaj v njihovo poslanstvo. »Da bi tudi v naših delovnih okoljih lahko čutili, gojili
in prakticirali močan pastoralni čut, predvsem do oseb, ki jih vsak dan srečujemo,«
je izpostavil papež. »Da se nihče ne bi čutil zanemarjenega ali slabo obravnavanega, ampak bi vsak
najprej tukaj lahko doživel pozorno skrb Dobrega pastirja.«
Čredo pasti z velikodušnim srcem in biti vzor za vse
Sveti oče jim je ob koncu homilije dejal, da so poklicani
biti Božji sodelavci v pomembni in edinstveni dejavnosti, in sicer s svojim življenjem
pričevati o moči milosti, ki spreminja, in o moči Duha, ki prenavlja. »Pustimo,« je pozval, »da nas Gospod osvobodi vsake skušnjave, ki nas oddaljuje od bistvenega pri
našem poslanstvu, in odkrijmo lepoto izpovedovanja vere v Gospoda Jezusa. Zvestoba
službi se dobro povezuje z usmiljenjem, ki ga želimo izkusiti.« V svetih spisih sta zvestoba in usmiljenje neločljivi del dvojice. Kjer je
ena, tam je tudi druga. Ravno v njuni vzajemnosti in komplementarnosti lahko vidimo
navzočnost samega Dobrega pastirja. Zvestoba, ki se od nas zahteva, pomeni delovati
v skladu s Kristusovim srcem. Kakor pravi apostol Peter, »moramo pasti čredo z ''velikodušnim srcem'' in postati ''vzor'' za vse,« je dodal papež Frančišek. »Na ta način, kadar se bo ''prikazal véliki pastir'', bomo lahko prejeli ''nevenljivi
venec slave''« (Prim 1 Pt 5,4).
All the contents on this site are copyrighted ©. |