Konzistorij: Mati Terezija bo za svetnico razglašena 4. septembra

VATIKAN (torek, 15. marec 2016, RV) – Danes dopoldne je v konzistorni dvorani apostolske palače potekal redni javni konzistorij, na katerem je papež Frančišek odobril kanonizacijo petih blaženih. To so: štirinajstletni mučenec José Sánchez del Río iz Mehike; Stanislav Jezusa Marije (Jan Papczyński), Poljak, ustanovitelj kongregacije Marijinih duhovnikov brezmadežnega spočetja blažene Device Marije; argentinski škofijski duhovnik José Gabriel de Rosario Brochero; švedska redovnica Marija Elizabeta Hesselblad; in mati Terezija iz Kalkute (Agnese Gonxha Bojaxhiu).

Papež je odločil, da bo kanonizacija Stanislava Jezusa Marije in Marije Elizabete Hesselblad potekala v nedeljo, 5. junija 2016; v nedeljo, 4. septembra 2016, bo za svetnico razglašena mati Terezija iz Kalkute; kanonizacija Joséja Sáncheza del Ría in Joséja Gabriela de Rosaria Brochera pa bo v nedeljo, 16. oktobra 2016.

Kratki življenjepisi novih svetnikov
Blaženi mučenec José Sánchez del Río se je rodil leta 1913 v Mehiki. Na grobu blaženega mučenca Anacleta Gonzáleza Floresa prosi Boga, da bi lahko umrl zaradi branjenja vere. Kar se tudi zgodi: 10. februarja 1928 je José, komaj štirinajstleten, ubit med mehiškim verskim preganjanjem. Eno leto prej se pridruži silam »cristeras«, katoliškim podpornikom generala Mendoze, ki so nasprotovali režimu predsednika Callesa. Preganjalci od Joséja zahtevajo, da se odpove veri v Kristusa, in mu grozijo s smrtjo. Po sramotenju in mučenju ga ubijejo, on pa še zadnjič zavpije »Živel Kristus Kralj!«. Mučeništvo štirinajstletnega Joséja Sáncheza del Ría je Vatikan priznal leta 2004. Beatifikacija je potekala v Mehiki leta 2005.

Blaženi Stanislav Jezusa Marije je poljski duhovnik in ustanovitelj kongregacije duhovnikov Brezmadežnega spočetja. Rodil se je leta 1631. Leta 1661 je posvečen v duhovnika. Je odličen retorik ter znan po svojem pridiganju in spovedovanju. Med spokorniki, ki prihajajo k njemu, je tudi apostolski nuncij na Poljskem Antonio Pignatelli, kasnejši papež Inocenc XII. Stanislav se odloči svojo novo kongregacijo posvetiti Marijinemu brezmadežnemu spočetju, in to kar dve stoletji pred papeško razglasitvijo dogme. Že za časa življenja slovi po svetništvu. Umre leta 1701. Za blaženega ga razglasi Benedikt XVI. leta 2007.

Argentinski duhovnik José Gabriel de Rosario Brochero se je rodil leta 1840. Duhovniško posvečenje prejme leta 1866 in štiri leta zatem postane župnik v majhnem mestu San Alberto. Neutrudno si prizadeva izboljšati življenje svojih župljanov na vseh ravneh. Je zelo priljubljen. Imenujejo ga »duhovnik gavčo«, saj kakor argentinski pastirji po svoji prostrani župniji potuje na muli, da bi lahko obiskal čim več ljudi. Ko je pil čaj mate skupaj z nekaterimi gobavci, se je še sam nalezel te bolezni, za katero je leta 1914 tudi umrl. Za blaženega je bil razglašen leta 2013 pod pontifikatom papeža Frančiška. Ta je 22. januarja pooblastil Kongregacijo za zadeve svetnikov, da izda dekret o odobritvi drugega čudeža na priprošnjo blaženega Brochera. Nanašal se je na primer devet letne deklice, ki se je po 45 dneh prebudila iz kome.

Švedska redovnica Marija Elizabeta Hesselblad se je rodila leta 1870 v evangeličanski družini. Kot osemnajst letno dekle se vkrca na ladjo za New York, da bi tam našla delo. Kmalu zboli in v bolnišnici naredi zaobljubo, da če jo bo Gospod ozdravil, bo postala bolničarka. Elizabeta ozdravi in se zaposli v bolnišnici Roosevelt. Ključnega pomena za njeno spreobrnjenje je srečanje z jezuitom Hagnom. Pod njegovim vodstvom leta 1902 prejme krst v katoliško Cerkev. Naslednje leto pride v Rim, kjer odkrije hišo svete Brigite in spozna, da jo Gospod kliče k posebnemu poslanstvu. V naslednjih letih si prizadeva obuditi in prenoviti red svete Brigite, pri čemer je spodbujena tudi s strani Pija X. Ves čas se je posvečala kontemplaciji, konkretni ljubezni do ljudi v stiski in za edinost med kristjani. Umre v Rimu leta 1957, stara 87 let. Kot izjemno pionirko ekumenskega dialoga, jo za blaženo razglasi Janez Pavel II. leta 2000.

Mati Terezija se je rodila leta 1910 v Skopju kot Agnese Gonxha Bojaxhiu. Z osemnajstimi leti vstopi v Kongregacijo sester misijonark Naše Gospe iz Loreta. Najprej se odpravi na Irsko, zatem pa v Indijo. Dvajset let je učiteljica v dekliškem kolegiju v Kalkuti. 10. septembra 1646 zasliši Jezusov krik »žejen sem« ter leta 1948 izstopi iz reda. Oblečena v preprost bel sari, obrobljen z modrimi črtami, se poda na ulice Kalkute, da bi služila najbolj ubogim med ubogimi. Kmalu se ji pridružijo prve sestre, kar leta 1950 privede do ustanovitve nove redovne skupnosti misijonark ljubezni. V naslednji letih skupnost vedno bolj raste, misijonarke usmiljenja začnejo delovati tudi zunaj Indije, glas o materi Tereziji in njenem neutrudnem delu za zadnje pa se vedno bolj širi tudi zunaj Cerkve. Pozornost ji namenjajo mnogi laični mediji, postane prejemnica mnogih nagrad in priznanj. Leta 1979 dobi Nobelovo nagrado za mir za svoje delo v boju proti preseganju revščine, ki predstavlja grožnjo miru. V osemdesetih letih se rodi prijateljstvo med materjo Terezijo in papežem Janezom Pavlom II., ki se večkrat srečata. V tistem obdobju misijonarke ljubezni v Vatikanu odprejo menzo za reveže. Mati Terezija umre leta 1997 v Kalkuti, stara 87 let. Za blaženo jo razglasi Janez  Pavel II. leta 2003. Decembra 2015 je papež Frančišek priznal čudež na priprošnjo blažene, ki je bil potreben za kanonizacijo. Gre za z znanstvenega vidika nepojasnljivo ozdravitev Brazilca, ki je bil v zadnjem stadiju malignega tumorja na možganih.