TRG SV. PETRA (nedelja, 17. april 2016, RV) – »Dragi bratje in
sestre, dober dan! Današnji evangelij (Jn 10,27-30) nam ponuja nekatere izraze, ki
jih je izrekel Jezus med praznikom posvetitve Jeruzalemskega templja, ki so ga obhajali
konec decembra. Bil je na področju templja in morda mu je ograjen sveti prostor navdihnil
podobo ovčje staje in pastirja. Jezus se je predstavil kot 'dobri pastir' rekoč: »Moje
ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. In jaz jim dam večno življenje;
nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke« (vv. 27-28). Te
besede nam pomagajo razumeti, da se nihče ne more imeti za Jezusovega učenca, če ne
posluša njegovega glasu. To 'poslušati', pa ni površno temveč dejavno in sicer do
te mere, da je možno resnično medsebojno poznavanje, iz katerega pa potem izhaja resnična
velikodušna hoja, izražena z besedami: »in hodijo za menoj« (v. 27). Gre torej za
poslušanje ne samo ušesa, temveč tudi srca!« S temi besedami je papež Frančišek začel
nagovor pred opoldansko molitvijo Raduj se Kraljica z okna apostolske palače
na Trgu sv. Petra na četrto velikonočno nedeljo oziroma nedeljo Dobrega pastirja.
Dopoldne pa je papež Frančišek v baziliki sv. Petra posvetil 11 novih mašnikov.
Torej, podoba pastirja in ovac nakazuje na tesen odnos, ki ga želi Jezus vzpostaviti z vsakim od nas. On je naš voditelj, naš učitelj, naš prijatelj, naš zgled, predvsem pa naš Zveličar. Kar potrjuje naslednji stavek evangeljskega odlomka: »In jaz jim dam večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke« (v. 28). Kdo lahko tako govori? Samo Jezus, kajti Jezusova 'roka' je eno z Očetovo 'roko', in Oče je večji od vseh (v. 29).
Te besede nam sporočajo občutje popolne gotovosti in neizmerne nežnosti. Naše življenje
je popolnoma varno v Jezusovih in Očetovih rokah, ki so eno; ena ljubezen, eno usmiljenje,
razodeti enkrat za vselej v daritvi na križu. Da bi rešil izgubljene ovce, ki smo
vsi mi, je Pastir postal jagnje in se je pustil zaklati, da bi vzel nase in tako odvzel
greh sveta. Na ta način nam je On podaril življenje, življenje v obilju (prim. Jn
10,10). Ta skrivnost se obnavlja s presenetljivo ponižnostjo na evharistični mizi.
Ob njej se ovce zbirajo, da se nahranijo, ob njej postajajo eno med sabo in z Dobrim
Pastirjem.
Zato nas ni več strah. Naše življenje je že rešeno pogubljenja. Nič in nihče nas ne more iztrgati iz Jezusovih rok, saj nič in nihče ne more premagati njegove ljubezni. Jezusova ljubezen je vidna. Hudič, velik sovražnik Boga in njegovih stvaritev, nas skuša na različne načine iztrgati od večnega življenja. Toda hudič ne more nič, razen če mu mi odpremo vrata svoje duše, ko sledimo njegovemu varljivemu dobrikanju.
Devica Marija je poslušala in ubogljivo sledila glasu Dobrega Pastirja. Naj nam ona pomaga, da bomo z veseljem sprejeli Jezusovo povabilo ter postali njegovi učenci in tako vedno živeli v gotovosti, da smo v očetovskih rokah Boga.
All the contents on this site are copyrighted ©. |