Avdienca jubilejnega leta: Usmiljenje in sprava

VATIKAN (sobota, 30. april 2016, RV) – Sveti oče je danes imel jubilejno avdienco, med katero je govoril o usmiljenju in spravi. Izhodišče kateheze je bil svetopisemski odlomek in Pavlovega Drugega pisma Korinčanom: »Za Kristusa smo torej poslani, kakor da Bog spodbuja po nas; zaradi Kristusa prósimo, spravite se z Bogom. Njega, ki ni poznal greha, je zaradi nas napravil za greh, da bi mi postali Božja pravičnost v njem« (2 Kor 5,20-21).

Razdalja med mano in Bogom lahko postane prepad
»Bog ni nikoli nehal dajati svojega odpuščanja ljudem. Njegovo usmiljenje lahko vidimo iz roda v rod,« je začel katehezo papež Frančišek. Pogosto mislimo, da naši grehi oddaljujejo Gospoda od nas. V resnici pa smo mi tisti, ki se s tem, ko grešimo, oddaljujemo od njega. A on, ko nas vidi v nevarnosti, nas še bolj išče. Bog nikoli ne pristane na možnost, da bi neka oseba ostala zunaj njegove ljubezni, a pa pod pogojem, da v njej najde kakšno znamenje kesanja za izvršeno zlo.

»Samo s svojimi silami se nam ne bo uspelo spraviti z Bogom. Greh je zares izraz zavrnitve njegove ljubezni, njegova posledica pa je, da se zapremo vase, pri tem pa se slepimo, kako smo našli več svobode in neodvisnosti.« Daleč od Boga nimamo več cilja. Iz romarjev na tem svetu se spremenimo v nomade. Kadar grešimo, »Bogu obrnemo hrbet«. In to je po papeževih besedah res. Grešnik vidi samo sebe in se tako pretvarja, da je samozadosten. Greh pa vedno bolj veča razdaljo med nami in Bogom in lahko postane pravi prepad. »A Jezus nas prihaja iskat kot dobri pastir, ki ni zadovoljen dokler ne najde izgubljene ovce (glej Lk 15,4-6). Ponovno zgradi most, ki nas poveže z Očetom in nam pomaga znova najti dostojanstvo otrok. Z žrtvovanjem svojega življenja nas je spravil z Očetom in nam dal večno življenje« (glej Jn 10,15).

»Spravimo se z Bogom!«
»Spravite se z Bogom!« (2 Kor 5,20) Ta klic, ki ga apostol Pavel nameni prvim kristjanom v Korintu, danes enako velja tudi za vse nas. »Spravimo se z Bogom!« je papež spodbudil s Pavlovimi besedami. »Ta jubilej Usmiljenja je čas sprave za vse,« je izpostavil. Mnoge osebe bi se hotele spraviti z Bogom, a ne znajo, kako to storiti, ali pa se ne čutijo vredne, ali pa tega nočejo priznati niti sebi. Krščanska skupnost lahko in mora spodbujati iskreno vrnitev k Bogu vseh, ki čutijo hrepenenje po njem. Predvsem tisti, ki opravljajo »službo sprave« (2 Kor 5,18), so poklicani biti orodje, poslušno Svetemu Duhu, da bi tja, kjer je veliko greha, lahko prišlo obilje Božje milosti (glej Rim 5,20). »Nihče naj ne ostane daleč od Boga zaradi ovir, ki jih postavijo ljudje!« je poudaril papež in se neposredno obrnil na spovednike: »Lepo prosim, ne postavljajte ovir osebam, ki se želijo spraviti z Bogom. Spovednik mora biti oče! Je na mestu Boga Očeta!« Spovednik mora sprejeti osebe, ki pridejo k njemu, da bi se spravile z Bogom, in jim pomagati na poti te sprave. Po papeževih besedah je to »zelo lepa služba«. Spoved ni neka mučeniška soba ali zasliševanje. Bog Oče je tisti, ki sprejme osebo in ji odpušča. »Spravimo se z Bogom!« je še enkrat spodbudil papež Frančišek. »To sveto leto naj bo ugoden čas, da ponovno odkrijemo potrebo po nežnosti in bližini Očeta in se z vsem srcem vrnemo k Njemu.«

Sprava kot delo za mir, pravice, solidarnost
Doživetje sprave z Bogom nam pomaga odkriti tudi druge oblike sprave: v družini, medosebnih odnosih, cerkveni skupnosti ter tudi v družbenih in mednarodnih odnosih. Na svetu je več sovražnikov kot prijateljev, kot je pred nekaj dnevi nekdo rekel papežu in Frančišek je pritrdil, da je imel prav, zatem pa spodbudil, naj med seboj gradimo mostove sprave. To leto je leto sprave, z Bogom in med nami. »Sprava je namreč tudi delo za mir, za priznanje temeljnih pravic oseb, za solidarnost in sprejemanje vseh. Sprejmimo torej povabilo k spravi z Bogom, da bomo postali nova bitja in bomo lahko izžarevali njegovo usmiljenje med brati in sestrami, med ljudmi,« je še spodbudil papež Frančišek.