Papež med srečanjem s Scholas Occurrentes o boljšem svetu

VATIKAN (ponedeljek, 30. maj 2016, RV) – Včeraj popoldne se je papež Frančišek srečal s predstavniki več kot štiridesetih univerz z vsega sveta, ki sodelujejo s Papeško fundacijo Scholas Occurrentes. V Rim so prišli na svetovni kongres, ki je od petka potekal na temo Med univerzo in šolo, zid ali most. Obenem so sporočili ustanovitev akademske katedre Scholas, ki bo namenjena poglabljanju pedagogike papeža Frančiška, ki jo je spodbujal še kot nadškof v Buenos Airesu. Srečanje v novi sinodalni dvorani v Vatikanu je bilo živahno, obogateno z glasbo, s pričevanji in seveda z mnogimi vprašanji, zastavljenimi svetemu očetu, na katera je v svojem značilnem stilu odgovarjal, ponujal predloge in nasvete. V zaupnem ozračju je sveti oče zbranim priznal, da ni nikoli mislil, da bo izbran za papeža. To je zanj bilo presenečenje. »A od tistega trenutka naprej mi je Bog dal mir, ki traja še danes. In to me vodi naprej. To je milost, ki sem jo prejel.«

Srečanje, pripadnost, identiteta in jezik gest
Izhodiščno vprašanje, okoli katerega je papež razvijal svoje razmišljanje, je bilo: »Kako zgraditi boljši svet?« Najprej je izpostavil ozračje komunikacije, ki v današnjem svetu predstavlja pomemben izziv: »Ko se narodi ločijo, ko se ločijo družine, ko se ločijo prijatelji … v ločevanju najdemo samo nenaklonjenost, vključno s sovraštvom. A kadar se povezujemo, nastaja družbeno prijateljstvo, bratsko prijateljstvo; nastaja kultura srečanja, ki nas ščiti pred vsako vrsto kulture odmetavanja.«

Graditi boljši svet je po papeževih besedah povezano s priznanjem identitete vsaki osebi. Identitete pa ni mogoče imeti, če ni neke pripadnosti. S pripadnostjo oseba dobi tudi določeno identiteto, kajti brez identitete ne bo imela prihodnosti. »Nujno je torej, da se ponudi kakršna koli vrsta pripadnosti, da oseba čuti, da pripada neki skupini, družini, organizaciji: to ji daje identiteto.« Poleg identitete in pripadnosti pa je pomemben tudi jezik gest. »Potrudimo se, da bomo govorili jezik gest,« je spodbudil papež. Ni namreč dovolj samo govoriti. Pomemben je tudi jezik gest: pobožati nekoga, nasmehniti se, gledati v oči; geste odobravanja in potrpežljivosti, strpnosti. Tako se tudi zaustavi agresivnost, izsiljevanje. Da bi zgradili novi svet, je treba odstraniti vsako vrsto krutosti.

Dialog je most
Zatem je papež izpostavil spodobnost poslušati druge: »Sposobnost poslušati, ne da bi potem takoj razpravljali. Vprašati – to je dialog. In dialog je most. Ne se bati pogovarjati se.« Frančišek je pojasnil, da tukaj ne gre za pogovarjanje o nogometu, ampak o tem, da skupaj premišljujemo o predlogih, in gremo skupaj naprej. »V dialogu vsi zmagajo, nihče ne izgubi. V razpravi pa je namreč eden, ki zmaga, drugi pa izgubi ali pa oba izgubita. Dialog je prijaznost, je spodobnost poslušati, postaviti se na mesto drugega, vzpostaviti mostove. In znotraj dialoga, četudi jaz mislim drugače, se ne razpravlja, ampak sem v največji možni meri zadovoljen s prijaznostjo.« Opustiti je treba ošabnost in prevzetnost, je nadaljeval sveti oče. »Naš svet mora zmanjšati raven agresivnosti. Potrebujete nežnost! Potrebuješ milino, moraš me poslušati, moraš hoditi skupaj z drugimi.«

Včerajšnje srečanje je bila tudi priložnost za naznanitev spletne strani Ask Pope Francis, preko katere lahko mladi papežu Frančišku zastavijo vprašanje. Njegovi odgovori bodo zatem zbrani v knjigi, ki bo izšla konec letošnjega leta.