Papeževa kateheza: Gospodov mimohod je srečanje usmiljenja

VATIKAN (sreda, 15. junij 2016, RV) – Današnja kateheza med splošno avdienco je v središče postavila usmiljenje kot luč. Papež Frančišek je izhajal iz evangeljskega odlomka, ki pripoveduje, kako je Jezus nekega dne,  ko se je približeval mestu Jeriha, storil čudež in povrnil vid slepemu, ki je beračil ob cesti (Lk 18,35.37-38.40-42):

»Danes želimo doumeti pomen tega znamenja, saj zadeva tudi neposredno nas.« Evangelist Luka pravi, da je tisti slepi mož sedel ob poti in prosil vbogajme. Nekdo, ki je bil slep, v tistih časih – in vse do nedavnega – ni mogel živeti drugače kakor od miloščine. Lik tega slepega moža predstavlja mnogo oseb, ki so, tudi danes, odrinjene zaradi telesne ali kakršnekoli druge pomanjkljivosti. Slepi mož je ločen od množice, je tam in sedi, medtem ko prezaposleni ljudje hodijo mimo, zatopljeni v svoje misli. Cesta, ki je sicer lahko kraj srečanja, je zanj kraj osamljenosti. Množica hodi mimo, a on je sam.

Brezbrižnost in sovražnost nas naredita slepe in gluhe
Podoba odrinjenega je žalostna, zlasti ko je v ozadju mesto Jeriha, čudovita in bujna oaza v puščavi. Vemo, da je izraelsko ljudstvo na koncu svojega dolgega izhoda iz Egipta prišlo ravno v Jeriho. To mesto predstavlja »vhodna vrata« v obljubljeno deželo. Mojzes je ob tisti priložnosti izrekel besede: »Če bo pri tebi obubožal kateri izmed tvojih bratov v kateremkoli kraju v tvoji deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, ne zakrkni svojega srca in ne zapiraj roke pred svojim revnim bratom. Ker v deželi ne bo zmanjkalo revežev, zato ti zapovedujem: 'Široko odpiraj svojo roko bratu, nesrečnežu in revežu v svoji deželi!'« (5 Mz 15,7.11). Nasprotje med tem priporočilom Božje postave in situacijo, ki jo opisuje evangelij, je »kričeče«: medtem ko slepi vpije in kliče Jezusa, ga ljudje grajajo in poskušajo utišati, kakor da ne bi imel pravice govoriti. Zanj nimajo sočutja, nasprotno, njegovo vpitje jim je v nadlego.

Kolikokrat je v nadlego tudi nam, ko na cesti vidimo toliko ljudi, ki so revni, bolni, nimajo za jesti. Kolikokrat nam je v nadlego, ko se znajdemo pred begunci. To je skušnjava vseh nas. In zato nas Božja beseda uči. »Brezbrižnost in sovražnost nas naredita slepe in gluhe, onemogočita nam videti brate in ne dopustita, da bi v njih prepoznali Gospoda.« Ko ti brezbrižnost in sovražnost postaneta agresija in žalitev, se izrazita v besedah, kot so: »Vse te izženite ven« ali pa »Pošljite jih drugam«.  To je tisto, kar so storili ljudje, ko je slepi mož vpil: »Ti pojdi stran, ne govori, ne kriči!«

Kadar gre mimo Jezus …
V evangeljskem odlomku opazimo tudi zanimivo podrobnost. Nekdo iz množice je slepemu možu pojasnil razlog, zakaj so bili vsi tisti ljudje tam: »Mimo gre Jezus, Nazarečan.« Jezusov mimohod je označen z istim glagolom, s katerim se v Drugi Mojzesovi knjigi govori o mimohodu angela pokončevalca, ki reši Izraelce v egiptovski deželi (glej 2 Mz 12,23). To je velikonočni »mimohod«, začetek osvoboditve. Kadar gre mimo Jezus, je vedno zraven osvoboditev, rešitev. Slepemu možu je torej na nek način naznanjena »njegova velika noč«. Ne pusti se prestrašiti, večkrat zavpije in Jezusa prepozna kot Davidovega sina, pričakovanega Mesija, ki naj bi po besedah preroka Izaija slepim odprl oči (glej Iz 35,5).

Slepi mož gleda z očmi vere
Drugače kot množica ta slepi mož gleda z očmi vere. Zahvaljujoč veri ima njegova prošnja mogočen učinek. Ko ga je Jezus zaslišal, se je »ustavil in ukazal, naj ga pripeljejo k njemu«. »S tem je Jezus slepega spravil z roba ceste in ga postavil v središče pozornosti svojih učencev in množice.« Ob tem lahko pomislimo na težke ali grešne situacije, v katerih smo bili sami, kako nas je takrat prav Jezus prijel za roko in nas spravil z roba poti zveličanja.

Gospodov mimohod je srečanje usmiljenja
Ko se Jezus približa slepemu, se uresniči »dvojen mimohod«. Prvič: ljudje so slepemu oznanili veselo novico, a z njim niso hoteli imeti nobenega opravka; sedaj Jezus vse primora, da se zavejo, da vesela novica pomeni v središče svoje poti postaviti tistega, ki je bil iz nje izključen. Drugič: slepi ni videl, a njegova vera mu je odprla pot rešitve in tako se je znašel sredi vseh tistih, ki so prišli, da bi videli Jezusa. »Bratje in sestre, Gospodov mimohod je srečanje usmiljenja, ki združi vse okoli Njega, da bi omogočilo prepoznati, kdo potrebuje pomoč in tolažbo.« Jezus gre mimo tudi v našem življenju. In ko gre mimo, me povabi, da bi se mu približal, da bi bil boljši, da bi bil boljši kristjan, da bi hodil za Njim.

Bog postane služabnik grešnega človeka
Slepega Jezus vpraša: »Kaj hočeš, da ti storim?« Te Jezusove besede so presunljive: Božji Sin je pred slepim možem kakor ponižen služabnik. Bog postane služabnik grešnega človeka. Ko mu slepi odgovori, ga ne imenuje več Davidov sin, temveč Gospod. To je naziv, ki ga Cerkev vse od začetka namenja Vstalemu Jezusu. Slepi prosi, da bi spregledal. Njegova želja je uslišana: »Spreglej! Tvoja vera te je rešila.« Svojo vero je slepi pokazal s klicanjem Jezusa, ko ga je želel na vsak način srečati. To mu je podarilo rešitev. Zahvaljujoč veri sedaj lahko vidi. Predvsem pa se čuti ljubljenega s strani Jezusa.

Vsak dan storiti korak od beračev k učencem
Zato se pripoved konča z besedami, da je slepi »šel za njim in slavil Boga«: postal je učenec. »Preiti od berača k učencu je tudi naša pot: vsi smo berači. Vedno potrebujemo zveličanje. Vsi moramo vsak dan storiti ta korak od beračev k učencem.« Slepi je začel hoditi za Gospodom, postal je del njegove skupnosti. Tisti, ki so ga hoteli utišati, sedaj glasno pričuje o svojem srečanju z Jezusom Nazarečanom: »Vse ljudstvo, ki je to videlo, je dalo Bogu hvalo.« Zgodil se je še drugi čudež: kar se je dogodilo slepemu, je omogočilo, da je tudi ljudstvo končno spregledalo. »Ista luč razsvetli vse in jih združi v molitvi hvale. Tako Jezus razlije svoje usmiljenje na vse, ki jih sreča: pokliče jih k sebi, zbere, ozdravi in razsvetli ter tako ustvari novo ljudstvo, ki slavi čudovita dela njegove usmiljene ljubezni. Pustimo se tudi mi poklicati Jezusu, pustimo se ozdraviti Jezusu, pustimo, da nam Jezus odpusti, in pojdimo za Jezusom in slavimo Boga.«