2016-06-22 11:42:00

Frančiškova kateheza med splošno avdienco: Jezus očisti gobavca


VATIKAN (sreda, 22. junij 2016, RV) – Papež Frančišek je med današnjo splošno avdienco govoril o Gospodovem usmiljenju, ki očiščuje naše srce. Izhajal je iz evangeljskega odlomka iz Lukovega evangelija, ki pripoveduje, kako je Jezus ozdravil gobavca (Lk 5,12-16).

Pred Jezusom ni treba imeti dolgih govorov
»Gospod, če hočeš, me moreš očistiti,« so besede, s katerimi se gobavec obrne na Jezusa. Ta človek ne prosi samo, da bi bil ozdravljen, ampak da bi bil »očiščen«, torej »v celoti ozdravljen, v telesu in srcu«. Gobavost je namreč veljala za vrsto Božjega prekletstva, za »veliko nečistost«. Gobavec je moral biti daleč od vseh, ni smel prihajati v tempelj in ni smel pristopati k nobeni božji službi. »Daleč od Boga in daleč od ljudi. Ti ljudje so živeli žalostno življenje,« je začel katehezo papež Frančišek.

Kljub vsemu pa se gobavec ne preda ne pred boleznijo ne pred odredbami, ki ga naredijo za izključenega. Da bi prišel do Jezusa, se ne boji prekršiti zakona, in vstopi v mesto, kar je bilo prepovedano. In ko ga najde, pade na obraz in ga prosi: Gospod, če hočeš, me moreš očistiti. »Vse, kar ta človek, ki velja za nečistega, naredi in pravi, je izraz njegove vere!« je izpostavil papež. Prepozna Jezusovo moč, prepričan je, da ga lahko ozdravi in da je vse odvisno od njegove volje. »Ta vera je moč, ki mu je omogočila, da je prelomil vsa splošno priznana pravila, poskušal srečati Jezusa, poklekniti pred njim in ga imenovati 'Gospod'. Gobavčeva prošnja dokazuje, da kadar se postavimo pred Jezusa, ni treba imeti dolgih govorov. Dovolj je le nekaj besed, če jih le spremlja zaupanje v njegovo vsemogočnost in njegovo dobroto. Zaupati Bogu namreč pomeni, da se prepustimo njegovemu neskončnemu usmiljenju,« je izpostavil sveti oče.

En Očenaš za vsako od Jezusovih ran
Zbranim na Trgu svetega Petra je zaupal, da vsak večer pred spanjem moli to kratko molitev: »Gospod, če hočeš, me moreš očistiti.« Zatem še zmoli pet Očenašev, vsakega za eno od Jezusovih ran, saj nas je Jezus očistil s svojimi ranami. »Če tako delam jaz, lahko enako delate tudi vi doma,« je predlagal vernikom, »zmolite ''Gospod, če hočeš, me moreš očistiti'', mislite na Jezusove rane in za vsako rano zmolite en Očenaš. Jezus nas vedno posluša.«

Dotakniti se izključenih
Jezusa se je ta gobavec globoko dotaknil, je papež nadaljeval s pojasnjevanjem.  Marko v svojem evangeliju o istem dogodku zapiše: »Zasmilil se mu je, iztegnil je roko, se ga dotaknil in mu rekel: Hočem, bodi očiščen!« (Mr 1,41). Jezusovo dejanje spremlja njegove besede in še jasneje izpostavi njegovo učenje. Proti pravilom Mojzesove postave, ki je prepovedovala približevanje gobavcem, Jezus stegne roko in se ga celo dotakne. »Koliko krat srečamo reveža, ki nam pride naproti! Lahko smo velikodušni, lahko se nam zasmili, a običajno se ga ne dotaknemo. Damo mu kovanec, a izogibamo se, da bi se dotaknili njegove roke. In tako pozabljamo, da je tisto Kristusovo telo! Jezus nas uči, naj se ne bojimo dotakniti se reveža in izključenega, ker v njiju je On. Dotakniti se reveža nas lahko očisti hinavščine in v nas povzroči skrb za njegov položaj.«

»Dotakniti se izključenih,« je ponovil papež Frančišek in spomnil na begunce. Ob njem je namreč vso splošno avdienco bila skupina mladih fantov, ki so iz Afrike pribežali v Evropo. »Mnogi med njimi mislijo, da bi bilo boljše ostati v svoji deželi, a tam so zelo trpeli. So naši begunci, a mnogi jih obravnavajo kot izključene. Lepo prosim, so naši bratje! Kristjan nikogar ne izključuje, vsem pusti prostor, vsem pusti priti,« so odmevale Frančiškove besede.

Družbena vključenost dopolni telesno ozdravitev
Potem ko Jezus ozdravi gobavca, mu naroči, naj o tem z nikomer ne govori. A pravi mu: »Pojdi in se pokaži duhovniku ter daruj za svoje očiščenje, kakor je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.« To Jezusovo naročilo nam kaže vsaj tri stvari. Prvič: milost, ki deluje v nas, ne išče senzacionalnosti. Običajno deluje diskretno in brez hrupa. Da bi ozdravila naše rane in nas vodila po poti svetosti, potrpežljivo oblikuje naše srce po Gospodovem Srcu, da bi tako vedno bolj prevzemali njegove misli in čustva. Drugič: ko gobavec dobi duhovnikovo uradno potrditev za svojo ozdravitev in daruje za svoje očiščenje, ponovno postane del skupnosti vernikov in družbenega življenja. Njegova ponovna vključitev, reintegracija, dopolni ozdravitev. Tako kakor je prosil, je sedaj popolnoma očiščen. In tretjič: ko se gobavec pokaže duhovnikom, pričuje o Jezusu in njegovi mesijanski oblasti. »Moč sočutja, s katero je Jezus ozdravil gobavca, je temu človeku dala vero, da se je odprl za poslanstvo. Bil je izključeni, zdaj je eden od nas.«

Papež Frančišek je ob koncu kateheze spodbudil, naj z iskrenostjo pomislimo nase, na svoje revščine, vsak ima svojo. »Koliko krat jih prekrijemo s hinavščino ''lepih manir''. In ravno takrat je pomembno, da ostanemo sami, pokleknemo pred Boga in molimo: Gospod, če hočeš, me moreš očistiti,« je zatrdil in še enkrat predlagal, naj tako storimo vsak večer pred spanjem. Zatem je skupaj z verniki, zbranimi na Trgu svetega Petra, trikrat ponovil: »Gospod, če hočeš, me moreš očistiti.«








All the contents on this site are copyrighted ©.