S papežem Frančiškom skozi minuli teden (20. – 23. junij 2016)

Splošna avdienca: Gospod, če hočeš, me moreš očistiti
»Gospod, če hočeš, me moreš očistiti.« Te besede, s katerimi je gobavec prosil Jezusa za ozdravitev, so bile v središču papeževe kateheze med sredino splošno avdienco. Sveti oče je dejal, da ta človek ni prosil samo, da bi bil ozdravljen, ampak da bi bil »očiščen«, torej »v celoti ozdravljen, v telesu in srcu«. Gobavost je namreč veljala za vrsto Božjega prekletstva, za »veliko nečistost«. Gobavec je moral biti daleč od vseh, ni smel prihajati v tempelj in ni smel pristopati k nobeni božji službi. »Daleč od Boga in daleč od ljudi,« je dejal papež Frančišek. Pojasnil je, da pa se gobavec ni predal ne pred boleznijo ne pred odredbami, ki so ga naredile za izključenega. Da bi prišel do Jezusa, se ni bal prekršiti zakona in je vstopil v mesto. In ko ga je našel, je pred njim padel na obraz in ga prosil: »Gospod, če hočeš, me moreš očistiti.« »Vse, kar ta človek, ki velja za nečistega, naredi in pravi, je izraz njegove vere!« je izpostavil papež. Prepozna Jezusovo moč, prepričan je, da ga lahko ozdravi in da je vse odvisno od njegove volje. »Ta vera je moč, ki mu je omogočila, da je prelomil vsa splošno priznana pravila, poskušal srečati Jezusa, poklekniti pred njim in ga imenovati 'Gospod'. Gobavčeva prošnja dokazuje, da kadar se postavimo pred Jezusa, ni treba imeti dolgih govorov. Dovolj je le nekaj besed, če jih le spremlja zaupanje v njegovo vsemogočnost in njegovo dobroto. Zaupati Bogu namreč pomeni, da se prepustimo njegovemu neskončnemu usmiljenju.«

Pogledati se v ogledalo
Papež Frančišek je prejšnji ponedeljek imel pred poletnim premorom še zadnjo homilijo med mašo v kapeli Doma svete Marte. Govoril je o Božji sodbi in naši sodbi, pri tem pa posvaril pred hinavščino: »Poglej se v ogledalo. A ne zato, da mi se našminkal, da se ne bi videle gube … Poglej se v ogledalo, da boš videl sebe, kakšen si ti. Kaj gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne čutiš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: ‚Pústi, da vzamem iver iz tvojega očesa‘, in glej, bruno je v tvojem očesu? Kako nas ocenjuje Gospod, kadar delamo tako? Samo ena beseda je: Hinavec, izderi najprej bruno iz svojega očesa in potem glej, kako boš vzel iver iz očesa svojega brata … Sodba pripada smo Bogu, samo Njemu! Za nas pa so ljubezen, sočutje, molitev za druge, kadar vidimo stvari, ki niso dobre, tudi povedati o tem drugemu … A nikoli soditi. Nikoli. To je hinavščina, če sodimo.«

Benedikt XVI. – velik teolog in učitelj vere
»Vsakokrat, ko berem dela Josepha Ratzingerja, Benedikta XVI, mi je vedno bolj jasno, da je ustvaril in ustvarja ''teologijo na kolenih''.« Tako je o zaslužnem papežu Benediktu XVI. zapisal sveti oče Frančišek v predgovoru k antologiji z naslovom Učiti in naučiti se Božje ljubezni. Tik pred 65. obletnico Ratzingerjevega duhovniškega posvečenja, je namreč izšla prva knjiga nove knjižne zbirke z besedili Benedikta XVI., tokrat posvečena duhovništvu. Papež Frančišek o svojem predhodniku zapiše, da je »velik teolog in učitelj vere«, a še prej je »človek, ki zares veruje, zares moli; vidi se, da je »velik teolog in učitelj vere«, je človek miru, je Božji človek«. Benedikt XVI. uteleša bistvo duhovniškega delovanja: »globoko ukoreninjenost v Bogu«, brez katere so organizacijske sposobnosti, intelektualna superiornost, ves denar in oblast nekoristni; uteleša »stalni odnos z Gospodom Jezusom«, brez katerega ni nič več pravo, vse postane rutina, nastanejo duhovniki uslužbenci, škofje birokrati, Cerkev pa ni več Kristusova Cerkev, marveč naš proizvod, nevladna organizacija, ki je navsezadnje nepotrebna.

Papež v Armeniji
Papež Frančišek je danes sklenil svoje tridnevno apostolsko potovanje v Armenijo, kateremu bomo v celoti posvetili jutrišnjo oddajo S papežem Frančiškom skozi minuli teden. Pred samim obiskom je tamkajšnjim prebivalcem poslal video sporočilo in v njem takole dejal: »Na mistične višave Armenije prihajam kot vaš brat, ki ga vodi želja videti vaše obraze, moliti skupaj z vami ter podeliti z vami dar prijateljstva. Vaša zgodovina in dogodki vašega ljubljenega ljudstva prebujajo v meni občudovanje in bolečino. Občudovanje zato, ker ste v Jezusovem križu in v svojem geniju našli moč, da vedno vstanete, tudi iz najhujšega trpljenja, kar ga pomni človeštvo. Bolečino pa zaradi tragedij, ki so jih na svojem mesu občutili vaši očetje.«

Papež izrazil podporo svetovnemu kongresu proti smrtni kazni
Posebno video sporočilo pa je papež poslal tudi udeležencem šestega svetovnega kongresa proti smrtni kazni, ki je od 21. do 23. junija potekal v Oslu na Norveškem. »Znamenje upanja je,« je dejal, »da javno mnenje izraža naraščajoče nasprotovanje smrtni kazni, celo v smislu legitimne družbene obrambe. Danes je smrtna kazen zares nesprejemljiva, ne glede na težo zločina obsojene osebe. Predstavlja žalitev za nedotakljivost življenja in dostojanstvo človeške osebe. Nasprotuje Božjemu načrtu za posameznike in družbo ter njegovi usmiljeni pravičnosti. Niti ni v soglasju z nobenim upravičenim namenom kaznovanja. Ne nadoknadi krivice do žrtev, ampak, namesto tega, goji maščevanje. Zapoved 'ne ubijaj' ima brezpogojno veljavo in zadeva oba, nedolžnega in krivega.«