Don Asolan o srečanju z družino enega izmed koptskih mučencev

RIM (četrtek, 30. junij 2016, RV) – Koptski kristjani, ki so bili februarja 2015 ubiti v Libiji, so »sveti mučenci, doktorji krščanske doslednosti, pričevalci vere«. Papež Frančišek je na njihovo mučeništvo spomnil med nedavnim obiskom v Vili Nazaret v Rimu. Le malo pred tem se je z družino Milada, enega izmed ubitih koptov, v Egiptu srečal docent pastoralne teologije na Inštitutu Redemptor Hominis Papeške lateranske univerze don Paolo Asolan. Le-ta je v Egiptu obiskal številne krščanske stvarnosti, bodisi katoliške ali koptske, v okviru reorganizacije pastorale frančiškanske province. Tako je med drugim prišel tudi v vas, iz katere je izhajalo 15 mučencev. Njim v čast država sedaj tam gradi cerkev.

Za Radio Vatikan je don Asolan povedal, da je bil Milad prvi v video posnetku, ki ga pokaže, kako med čakanjem na usmrtitev moli. Imel je ženo in otroka, ki ima danes tri leta, starše in širšo družino. Presunljivo je, kakšno domačnost gojijo do same ideje mučeništva. Njihova vez s Kristusom po krstu ni le v vodi, temveč tudi v krvi. Zato se stalno zavedajo te možnosti, in sicer kot neke vrste znamenja ljubezni s strani Gospoda. Slednje je po Asolanovih besedah najbolj pretresljivo.

Drugo pa je to, da ohranjajo vero tudi v tako težkem kontekstu prav zaradi te moči mučeništva. Pa tudi zaradi neke druge oblike mučeništva, ki je meništvo. Le-to je močno prisotno zlasti v puščavi. Na don Asolana je naredilo velik vtis, s kolikšno svobodo torej ti ljudje izrekajo prepričanja, kot je na primer, da je »med zadrževanjem ali podaritvijo življenja Gospodu slednje boljše«. Ko je Miladovo mamo vprašal, kako je doživela trenutek njegove smrti, mu je odgovorila, da je za vsako mater nedvomno najbolj boleče prav izgubiti otroka; pa vendar ni večjega dejanja ljubezni, ki se lahko stori za Gospoda, kot dati Zanj svoje življenje.

Za tiste osebe je po eni strani dobro vedeti, da jih podpiramo; po drugi pa naravnost in celostnost njihove vere in ljubezni dejansko zdravi mnoge naše dvome in neodločnost. Skrivnost preganjanja Kristusa se nadaljuje v njegovih udih. Družine ubitih koptov, je še izpostavil don Asolan, so preproste, vero živijo kakor vsakdanji kruh. Res je, da se Gospod razodeva majhnim in preprostim. Moč njihovega pričevanja – četudi zaznamovanega z bolečino, ki pa jo neguje tolažba – ima tako intimen in globok smisel, ki so ga oni doumeli.