2016-07-09 11:43:00

Papeževo sporočilo Argentincem ob 200. obletnici državne samostojnosti


VATIKAN (sobota, 9. julij 2016) – Argentina 9. julija letos obhaja 200-letnico samostojnosti. Ob tej priložnosti je papež Frančišek predsedniku Argentinske škofovske konference, msgr. Joséju Mariji Arancedi, poslal pismo s pozdravi in sporočilom škofom, predstavnikom oblasti ter vsemu argentinskemu narodu.
Na začetku vsem zaželi, da bi jih to praznovanje utrdilo na poti, ki so jo pred dvesto leti začeli njihovi predniki. Skupaj s tem voščilom sveti oče vsem Argentincem izrazi svojo bližino in jim zagotovi svojo molitev.

Papež želi biti posebej blizu tistim, ki najbolj trpijo
Poudari, da želi biti posebej blizu tistim, ki najbolj trpijo: bolnim, revnim, zapornikom, osamljenim, brezposelnim, tistim, ki trpijo kakršnokoli pomanjkanje; tistim, ki so ali so bili žrtve trgovine z ljudmi, izkoriščanja, mladoletnim žrtvam zlorab in mnogim mladim, ki trpijo zaradi rane droge. Vsi ti, po njegovih besedah, prenašajo težko breme situacij, ki so velikokrat skrajne. To so najbolj ranjeni sinovi domovine.

Mati domovina
Pri tem se papež zaustavi ob razmišljanju o materi domovini. Zapiše, da so se v šoli učili govoriti o materi domovini, ljubiti mater domovino. Prav v ljubezni do domovine je po njegovem mnenju ukoreninjen domoljuben čut pripadnosti. Sveti oče spomni, da Argentinci, kadar govorijo o osebah, ki niso tankovestne, uporabljajo izraz, ki je drzen ter slikovit obenem, in sicer: 'Ta bi prodal še lastno mater'. »Vendar pa vemo in globoko v srcu čutimo, doda sveti oče, da se matere ne proda, da se je ne more prodati. In prav tako ne matere domovine.«

Hrepenenje po Veliki Domovini
Nadalje spomni, da Argentinci praznujejo »200 let poti domovine, ki v svojih željah in hrepenenju po bratstvu stremi preko državnih meja: k Veliki Domovini, ki sta jo sanjala San Martín in Bolívar (oba sta imela pomembno vlogo pri osamosvajanju južnoameriških držav izpod kolonialnih oblasti).« Ta realnost jih združuje v  eno družino prostornih obzorij in bratske zvestobe. Obenem sveti oče ob praznovanju povabi k molitvi za to Veliko Domovino: da bi jo Gospod ohranjal, okrepil, naredil bolj bratsko ter jo obvaroval pred vsako vrsto kolonizacije.

Prošnja ostarelim in mladim
V nadaljevanju pisma se papež Frančišek posebej obrne na ostarele in mlade ter jih prosi za pomoč pri nadaljevanju hoje po skupni poti. Ostarele, t.i. 'spominjevalce' (oz. tiste, ki se dobro spominjajo) zgodovine, prosi, naj premagajo 'kulturo škartiranja', ki nam je vsiljena na svetovni ravni ter si upajo sanjati. »Potrebujemo njihove sanje, ki so vir navdiha,« zapiše sveti oče. Mlade pa prosi, naj ne upokojijo svojega obstoja v birokratski nedejavnosti, v kateri so dani na stran mnogi predlogi, kjer manjkajo ideali in heroizem.

Domovina bo svobodna, če bodo imeli stari starši pogum sanjati in mladi prerokovati
Sveti oče je prepričan, da mora Argentina ohranjati živo Joelovo prerokbo (glej Jl 4,1) ter poudari, da bo lahko domovina svobodna le, če bodo imeli stari starši pogum sanjati in mladi prerokovati velike stvari. »Potrebujemo sanjaške stare starše, ki spodbujajo mlade, da bodo ti, navdihnjeni s temi istimi sanjami, tekli naprej z ustvarjalnostjo preroštva,« še doda.

Pismo, naslovljeno na predsednika Argentinske škofovske konference, papež Frančišek zaključi s prošnjo Bogu, naj blagoslovi domovino in vse njene prebivalce ter Devici iz Lujana, naj jih, kot mati, spremlja na njihovi poti.   








All the contents on this site are copyrighted ©.