VATIKAN (sobota, 23. julij 2016) – »Mozaik usmiljenja in harmonije.« S temi besedami je papež Frančišek opredelil bližajoči se svetovni dan mladih v Krakovu. O njegovem 15. mednarodnem apostolskem potovanju, prvem na Poljskem, je v pogovoru za Vatikanski televizijski center spregovoril državni tajnik, kardinal Pietro Parolin.
Nadaljevanje po poti prejšnjih papežev: pot, ki ima isti cilj in 'zemljevid'
»Papež Frančišek se bo odpravil na isto pot, ki jo je začel Janez Pavel II. in potem
nadaljeval Benedikt XVI. Gre za pot z mladimi, za pot vere, upanja in dejavne ljubezni.
Gre za pot, ki ima cilj, le-ta pa ostaja vedno isti – to je srečanje z Jezusom Kristusom.
Ta pot ima tudi 'zemljevid' in to je Evangelij, cerkveni nauk; ima pa tudi kruh, hrano,
ki je Evharistija. Okoliščine so seveda različne, celine, države so različne, vendar
pa gre na tej poti za kontinuiteto,« je zatrdil kardinal Parolin in izpostavil pomembnost
dejstva, da je tokratni svetovni dan mladih postavljen v srce svetega leta Usmiljenja.
Da bi se v mladih vžgala iskra usmiljenja ter zanetila ogenj usmiljenja
»Usmiljenje je bilo eden od temeljnih vidikov duhovne dediščine in nauka sv. Janeza
Pavla II. Naslov ene prvih njegovih okrožnic je bil O Božjem usmiljenju (Dives
in Misericordia), poleg tega pa je dal še mnoge druge pobude z namenom, da bi poudaril
ta vidik. Spomnimo samo na kanonizacijo sv. Favstine v jubilejnem letu ter uvedbo
praznika Božjega usmiljenja na drugo velikonočno nedeljo.« S tem vidikom usmiljenja
bo, po besedah vatikanskega državnega tajnika, nadaljeval tudi papež Frančišek ob
tokratnem srečanju. Želi, da bi se v srcih mladih vžgala iskra usmiljenja ter po vsem
svetu zanetila ogenj usmiljenja, tudi v skladu z geslom svetovnega dneva: Blagor
usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli.
Prehod skozi sveta vrata – srečati Kristusa, izreči: Jezus, zaupam
vate.
Zatem je kardinal Parolin spregovoril o prehodu skozi sveta vrata v cerkvi Božjega
usmiljenja, ki bo eden od močnih trenutkov jubileja. Papež je tudi v poslanici mladim
zapisal, da bo ta prehod »pomenil iti k Jezusu Kristusu; pustiti se voditi njemu,
srečati njegov usmiljen pogled, da bi mu lahko z vsem zaupanjem in izročenostjo izrekli
molitev, katero nas je naučila sv. Favstina: Jezus, zaupam vate. Sveti oče
bo tam spovedal nekaj mladih, molil na krajih, kjer je živela sv. Favstina, posebej
v kapeli, kjer je imela večino videnj in kjer je napisala svoj dnevnik, iz katerega
se je potem razvila duhovnost usmiljenega Jezusa.«
Dopolnitev tega, kar je manjkalo ob 1000-letnici krsta Poljske
V nadaljevanju pogovora je beseda tekla o obisku Čenstohove, kjer se bo papež spomnil
1050. obletnice krsta Poljske. Kardinal Parolin je odgovoril na vprašanje, če so tamkajšnji
katoličani še zveste in pogumne priče te vere ali pa tudi v njihovo državo vdira sekularizem.
Spomnil je, da je kot papežev posebni odposlanec aprila letos ob tej pomembni obletnici
vodil nekatere slovesnosti. Pri tem je poudaril, da je šlo za nekakšno dopolnitev
tega, kar je manjkalo ob 1000-letnici. Takrat je bil namreč papežu Pavlu VI. zaradi
politične situacije v državi onemogočen obisk Poljske, čeprav si ga je zelo želel.
Torej bo šlo skoraj za nekakšno nadaljevanje tega praznovanja izpred 50 let – doda
kardinal. V prvi vrsti bo to zahvalna slovesnost; papež se bo skupaj s pastirji in
verniki na Poljskem zahvalil za teh tisoč let krščanske vere in tudi za to, kar se
je zgodilo v preteklih 50 letih: ponovna svoboda in možnost, da svobodno izrazijo
svojo vero.
Cerkev na Poljskem še vedno močna, živa, pričuje vero
Po kardinalovih besedah je Cerkev na Poljskem tudi danes še živa in v povezanosti
s svojimi pastirji še naprej pričuje vero tudi v sedanjih spremenjenih okoliščinah:
»Še vedno je veliko dobrih družin in mladih, ki si prizadevajo za formacijo in krščansko
življenje; še vedno obstajata misijonarski zagon in želja po apostolatu, odločitve
za duhovništvo in redovništvo. Vendar pa so tudi Poljaki poklicani odgovoriti na nove
izzive, predvsem na sekularizem, torej na to, da bi živeli kakor da Bog ne obstaja.
V tem smislu bo morala biti Cerkev na Poljskem ustvarjalna in odprta, da bo našla
nove odgovore na te nove težave.«
Taborišče – kraj groze, bolnišnica – kraj bližine ljudem, ki trpijo
Ob koncu pogovora pa je kardinal Parolin omenil še obisk Auschwitza, Birkenaua in
pediatrične bolnišnice. Poudaril je, da je papež že od vsega začetka želel obiskati
te kraje. Prva dva je državni tajnik poimenoval 'kraj groze'; šlo bo predvsem za molitev,
za tiho povabilo – sveti oče namreč tam ne bo imel nagovora, saj je na takih krajih
tišina bolj zgovorna od besed. Bolnišnica pa je kraj bližine ljudem, ki trpijo. Papež
pogosto poudari, da mora biti Cerkev blizu tistim, ki so preizkušani in obisk bolnih
otrok ima gotovo ta pomen. Pri tem je kardinal spomnil še na besede svetega očeta
v pediatrični bolnišnici v Mehiki, ko je govoril o 'terapiji ljubezni'. »Tudi na Poljskem
bo gotovo uporabil to isto terapijo in nas povabil, naj enako storimo tudi sami v
odnosu do teh otrok in do tistih, ki trpijo.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |