Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 17. nedeljo med letom

1 Mz 18,20-32
Gospod je torej rekel: »Vpitje zoper Sódomo in Gomóro je zares veliko in njihov greh je res silno velik. Stopim dol, da vidim, ali so res delali tako, kot je slišati vpitje, ki prihaja do mene, ali ne. Izvedeti hočem.«

Krenila sta tedaj moža od tam in odšla proti Sódomi. Abraham pa je še stal pred Gospodom. Abraham se je približal in rekel: »Ali boš res pogubil pravičnega skupaj s krivičnim? Morebiti je v mestu petdeset pravičnih. Ali jih boš res pogubil in ne prizanesel kraju zaradi petdesetih pravičnih, ki so v njem? Naj bo daleč od tebe, da bi storil kaj takega, da bi usmrtil pravičnega skupaj s krivičnim, tako da bi se enako zgodilo pravičnemu kakor krivičnemu! Naj bo daleč od tebe! Ali ne bo sodnik vesoljne zemlje ravnal po pravici?« Gospod je rekel: »Če najdem v Sódomi petdeset pravičnih v mestu, prizanesem vsemu kraju zaradi njih.«

Abraham pa je nadaljeval: »Glej, prosim, čeprav sem prah in pepel, drznil sem si govoriti z Gospodom. Morebiti jih petdesetim pravičnim manjka pet, ali boš zaradi teh petih pokončal vse mesto?« Rekel je: »Ne bom ga pokončal, če jih tam najdem petinštirideset.« Pa je spet govoril s njim in rekel: »Morebiti se jih tam najde štirideset.« Odgovoril je: »Ne bom storil tega zaradi teh štiridesetih.« Pa je rekel: »Naj se prosim, Gospod ne srdi, če še govorim. Morebiti se jih tam najde trideset.« Rekel je: »Ne bom storil tega, če jih tam najdem trideset.« Pa je rekel: »Glej, prosim, drznil sem si govoriti z Gospodom. Morebiti se jih tam najde dvajset.« Rekel je: »Ne bom jih pokončal zaradi teh dvajsetih.« Abraham je rekel: »Naj se Gospod ne jezi, če govorim še tokrat. Morebiti se jih tam najde deset.« Rekel je: »Ne bom jih pokončal zaradi teh desetih.«

Kol 2,12-14
S krstom ste bili namreč pokopani skupaj z njim, v njem ste bili tudi obujeni, po veri v delovanje Boga, ki ga je obudil od mrtvih. Skupaj z njim je oživil tudi vas, ko ste bili mrtvi zaradi prestopkov in zaradi neobrezanosti svojega mesa. Odpustil nam je vse grehe in izbrisal zadolžnico, ki se je s svojimi določbami glasila proti nam. Odstranil jo je iz naše srede in jo pribil na križ.

Lk 11,1-13
Nekoč je na nekem kraju molil. Ko je nehal, mu je eden izmed njegovih učencev dejal: »Gospod, naúči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.« Rekel jim je: »Kadar molite, recite:
Oče!
Posvečeno bodi tvoje ime.
Pridi tvoje kraljestvo.
Naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne
in odpústi nam naše grehe,
saj tudi sami odpuščamo vsakomur, ki nam je dolžan,
in ne vpelji nas v preizkušnjo!«

In rekel jim je: »Kdo izmed vas, ki ima prijatelja, bo prišel opolnoči k njemu in mu rekel: ›Prijatelj, posodi mi tri hlebe, kajti k meni je s potovanja prišel prijatelj in mu nimam s čim postreči,‹ in mu bo oni znotraj odgovoril: ›Ne delaj mi nadlege! Vrata so že zaprta in moji otroci z menoj v postelji, ne morem vstati in ti dati.‹ Povem vam: Če ne bo vstal in mu dal zato, ker je njegov prijatelj, bo zaradi njegove nadležnosti vstal in mu dal, kolikor potrebuje.

In jaz vam pravim: Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo. Katerega očeta med vami bo sin prosil ribo in mu bo ta namesto ribe dal kačo? Ali ga bo prosil za jajce, pa mu bo dal škorpijona? Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.«

Razlaga cerkvenih očetov
Origen pravi: »Jezus je naučil svoje kako moliti.« Sv. Ciril Aleksandrijski dodaja: »To, da je Jezus učil svoje učence, naj se v molitvi obračajo na Boga kot Očeta, je istočasno privilegij in odgovornost.« Origen nadaljuje: »Preko evangelija bodo učenci opazovali Jezusov odnos z Bogom Očetom in bodo prišli do razumevanja, da so po Božjem Sinu Božji otroci in da so vse molitve k Očetu vedno preko Sina.«

Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »Prva Jezusova prošnja k Očetu je o tem, kdo je Bog, kakšno je njegovo ime in o tem, kar Bog počne, o njegovem vrhovnem kraljevanju. Jezus uči svoje učence, naj spoštujejo Božje ime kot sveto s tem, ko ga kličejo Oče na način, da bo med nami ostalo sveto v zaupanju, da bomo v njem zaradi Sina našli milost. Samo sveti lahko molijo: Pridi tvoje kraljestvo, saj zlobni, dokler so v svojem grehu, ne želijo Gospodove sodbe. Moliti naj se zgodi Božja volja tako na zemlji kot v nebesih, pomeni prositi za čisto in brezgrajno življenje, kakor je življenje svetih v nebesih, ki živijo svetost Božje navzočnosti.« Sv. Avguštin pojasnjuje: »Pravzaprav moliti za Kraljestvo pomeni, moliti za nas same kot svete, ki prebivajo v Kraljestvu.«

Sv. Efrem Sirski pravi: »Moliti za kruh, pomeni moliti za sveto uboštvo in ne za bogastvo, saj samo tisti, ki to potrebujejo, za to prosijo. Ta prošnja vsebuje besedo epiousios, glede katere je veliko različnih razlag, ki pa vsekakor poudari, da gre za potreben in zadosten kruh.« Tertulijan pravi: »Ko prosimo za kruh, prosimo za Kristusa, ki je naš kruh, kajti Kristus je življenje in kruh je življenje in ni morda On rekel: 'Jaz sem kruh življenja?« Origen pravi: »Odpuščati grehe, je služiti Bogu, kakor nam je On služil z odpuščanjem grehov.«

Misli Benedikta XVI.
Vsakič ko molimo Očenaš, se naš glas spleta z glasom Cerkve, saj tisti, ki moli, ni nikoli sam. »Vsak vernik mora iskati in lahko najde v resnici ter bogastvu krščanske molitve, kakor jo uči Cerkev, lastno pot, lastni način molitve, da se torej pusti voditi Svetemu Duhu, ki ga vodi po Kristusu k Očetu« (prim. CD 44, O Meditaciji, 1990).