Taborišče Auschwitz-Birkenau in Univerzitetna pediatrična bolnišnica

KRAKOV (ponedeljek, 25. julij 2016, RV) – Do začetka apostolskega potovanja na Poljsko nas ločita samo še dva dneva. Na petkovem programu je obisk taborišča Auschwitz-Birkenau. To so kraji, kjer je bilo med letoma 1940 in 1945 ubitih več kot milijon in pol oseb.

Največje taborišče smrti v zgodovini človeštva: Auschwitz-Birkenau
Auschwitz je nemško ime za poljsko mesto Oswięcim. Začetki le-tega segajo v 12. stoletje, velja za eno najstarejših grajskih krajev na Poljskem. Mesto je danes središče številnih mirovnih pobud in kraj srečanja oseb različnih narodnosti in verstev. A v zgodovino se je Oswięcim zapisal zaradi tragičnih dogodkov druge svetovne vojne. Tu so nacisti namreč zgradili največje taborišče smrti v zgodovini človeštva: Auschwitz-Birkenau. Taborišče, ki je delovalo od 14. junija 1940 do 27. januarja 1945 je bilo sestavljeno iz treh delov: koncentracijsko taborišče Auschwitz I, uničevalno taborišče Birkenau, imenovano tudi Auschwitz II, ter delovno taborišče skupaj z okoli štiridesetimi pomožnimi v nemških tovarnah in na kmetijah. Gradnja taborišča Birkenau v bližnji vasi Brzezinka se je začela jeseni 1941. Obsegalo je kar 175 hektarjev. Vas je bila v celoti uničena, njeni prebivalci pa izseljeni. Tu so bili kar štirje krematoriji s plinskimi celicami, dve začasni plinski celici v kmečkih hišah in približno 300 barak. V taborišču je bilo v določenem obdobju naenkrat 100 tisoč ujetnikov.

V prvem obdobju so nacisti v Auschwitz pošiljali predvsem poljske politične ujetnike, sčasoma pa tudi ujetnike drugih narodnosti. Spomladi 1942 se je začel množičen poboj Judov. Med mučenci iz Auschwitza sta poljski duhovnik Maksimilijan Kolbe in karmeličanka judovskega izvora Edith Stein.

Državni muzej Auschwitz-Birkenau
Dan osvoboditve, 27. januar, so Združeni narodi leta 2005 izbrali za mednarodni dan spomina na žrtve holokavstva. Po koncu vojne je bil na kraju taborišča ustanovljen Državni muzej Auschwitz-Birkenau. Ta zaobjema področje kar 191 hektarjev in ga je od njegove ustanovitve do danes obiskalo že preko 30 milijonov oseb. Leta 1979 je bil kraj uvrščen tudi na Unescov seznam svetovne dediščine človeštva. Namen muzeja je varovati področje nekdanjega taborišča in njegove strukture, zbirati in ohranjati materialne dokaze, povezane z nacističnimi zločini, pospeševati znanstvene raziskave o najdbah in omogočiti javnosti dostop do rezultatov le-teh. A na prvem mestu je muzej pokopališče, mesto spomina, spomenik.

Janez Pavel II. je te kraje kot papež obiskal med svojim prvim apostolskim potovanjem na Poljsko, leta 1979. Molil je v celici, v kateri je umrl sv. Maksimilijan Kolbe, in pred taboriščem daroval sveto mašo. Taborišče Auschwitz-Birkenau je obiskal tudi Benedikt XVI., in sicer na koncu svojega potovanja na Poljsko leta 2006.

Zid smrti, celica lakote, spomenik žrtvam narodov
Papež Frančišek se bo najprej zaustavil pred t. i. zidom smrti ob baraki št. 11., kjer so nacisti izvrševali usmrtitve s streljanjem. Zid je bil jeseni 1943 sicer porušen, a tri leta kasneje, ko se je porodila zamisel o muzeju, ponovno rekonstruiran. V nadaljevanju bo papež odšel v t. i. celico lakote oz. celico mučeništva sv. Maksimilijana Kolbeja, ki se nahaja pod barako št. 11. Obsodba na počasno smrt zaradi lakote je bila ena izmed mnogih smrtnih kazni v taborišču. Uporabljana je bila zlasti v prvem obdobju. Zanjo so bili izbrani ujetniki iz barake ali delovne skupine, iz katere je predhodno kdo pobegnil.

Iz Auschwitza bo papež Frančišek odšel še v tri kilometre oddaljeni Birkenau, kjer se bo zaustavil pred spomenikom žrtvam narodov. Ta je bil postavljen leta 1967, in sicer kot rezultat mednarodnega natečaja. Ima podobo ploščadi na več nivojih. Oblika posameznih elementov spominja na sarkofage in nagrobne plošče, medtem ko element na najvišjem nivoju simbolizira kamin krematorija.

Pismo predsednice Združenja italijanskih judovskih skupnosti
Pred obiskom taborišča je papež prejel pismo Noemi Di Segni, predsednice Združenja italijanskih judovskih skupnosti. Med drugim mu je napisala, da je njegov obisk »težko pričakovan dogodek«. Pozornost milijonov oseb bo usmeril na »tisto temno stran zgodovine«, ki je odprta rana v srcu Evrope. Predsednica združenja je izrazila tudi svoje odobravanje papeževe odločitve, da med obiskom ne bo formalnih govorov. Tišina bo namreč »oblika molitve, ki grmi«. Papežev obisk bo emblem introspektivne poti ponovnega odkritja in zaščite najglobljih vrednot: spoštovanja drugega in spoštovanja življenja. Zdi se namreč, da so prav te vrednote danes znova postale sporne.

Krakov – Univerzitetna pediatrična bolnišnica (UCH)
Ko se bo papež Frančišek v petek popoldne vrnil v Krakov, bo obiskal še Univerzitetno pediatrično bolnišnico v Prokocimu. Gre za največjo pediatrično bolnišnico na jugu Poljske. V petih desetletjih delovanja se je v njej zdravilo že preko 900 tisoč najmlajših pacientov. Ustanovo je leta 1991 obiskal tudi sv. Janez Pavel II. Njegove relikvije so hranjene v kapeli, kjer poleg vsakodnevne svete maše poteka 24-urna adoracija Najsvetejšega.