Mladi sprejeli papeža na SDM: Usmiljenje ima vedno mlado obličje

KRAKOV (četrtek, 28. julij 2016, RV) – Popoldne se je papež Frančišek vrnil v Krakov. Ob 17. uri se je s sedeža nadškofije napotil proti parku Jordan na travnikih Błonia, kjer so ga slovesno sprejeli medse udeleženci svetovnega dneva mladih. Še pred tem je papež iz rok krakovskega župana prejel mestne ključe. Oba sta se do parka nato odpeljala z ekološkim tramvajem. Skupaj z njima so bili med vožnjo na tramvaju še nadškof Krakova in približno petnajst mladih s posebnimi potrebami ter njihovi spremljevalci.

Dogodek uradnega sprejema papeža na SDM je zaznamovala tema: Poklicani k svetosti.Na programu med glasbo in plesom je bil mimohod predstavnikov posameznih držav z zastavami in podobami t. i. 'pričevalcev usmiljenja' iz vsake celine. Kasneje, pred evangelijem, je sledila tudi štafeta svetnikov z evangeliarijem, ki se je začela s sveto Nežo v 3. stoletju in sklenila z blaženima Zbigniewom Strzałkowskim in Michałom Tomaszekom v 20. stoletju.

Obnoviti našo željo, da bi hodili za Njim
»Končno se srečamo! Hvala za ta topel sprejem!« Tako je zbrane po prebranem evangeljskem odlomku o Marti in Mariji (Lk 10,38-42) pozdravil papež Frančišek. Zahvalil se je kardinalu Dziwiszu, škofom, duhovnikom, redovnikom, semeniščnikom, tistim, ki spremljajo mlade in vsem, ki so omogočili to srečanje praznovanja vere. Posebej je hvaležnost izrazil sv. Janezu Pavlu II. Ta z nebes spremlja in gleda vse te mlade, ki izhajajo iz različnih narodov, kultur in jezikov ter skupaj obhajajo Jezusa, ki je živ sredi med njimi. Reči, da živi, pomeni obnoviti našo željo, da bi hodili za Njim, da bi z navdušenjem živeli hojo za Njim. Ni boljše priložnosti, da bi prenovili prijateljstvo z Jezusom, kakor okrepiti medsebojno prijateljstvo. Ni boljšega načina, da bi okrepili naše prijateljstvo z Jezusom, kakor da ga delimo z drugimi. Ni boljšega načina, da bi izkusili veselje evangelija, kakor želeti »okužiti« z veselo novico številne boleče in težke situacije.

Usmiljenje ima vedno mlado obličje
»Jezus je tisti, ki nas je sklical na ta 31. svetovni dan mladih,« je nadaljeval papež. Jezus nam pravi: Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli (Mt 5,7). Blagor tistim, ki znajo odpustiti, ki znajo imeti sočutno srce, ki znajo drugim dati tisto, kar imajo najboljšega, ne, kar imajo odvečnega. Poljska je v teh dneh »praznično oblečena«, biti želi »vedno mlado obličje usmiljenja«. V tej deželi in v povezanosti z mnogimi mladimi, ki niso mogli priti, a dogodek spremljajo preko raznih sredstev komunikacije, bo SDM postal resnični jubilejni praznik.

Papež je povedal, da se je v svojih škofovskih letih naučil, da ni nič lepšega, kakor kontemplirati želje, zavzetost, strast in energijo, s katerimi živijo mnogi mladi. To je lepo in ta lepota se porodi takrat, ko se Jezus dotakne srca nekega mladega fanta ali dekleta, ki postaneta sposobna resnično veličastnih dejanj. Spodbudno je poslušati o njunih sanjah, vprašanjih in želji, da ugovarjata vsem tistim, ki pravijo, da se stvari ne morejo spremeniti. Mladi imajo moč temu se upreti. »Dar z nebes je, da lahko vidim mnoge med vami, z vašimi vprašanji, ki si prizadevate delati tako, da bi bile stvari drugačne. Lepo je in moje srce je potolaženo, ko vas vidim tako živahne. Cerkev vas danes gleda, še več, svet vas gleda, in se želi učiti od vas, da bi prenovila svoje zaupanje v Očetovo usmiljenje, ki ima vedno mlado obličje in ki nas ne preneha vabiti v svoje kraljestvo, ki je kraljestvo veselja, sreče, kraljestvo, ki nas vodi naprej in je sposobno dati nam moč spremeniti stvari.« Stvari se lahko spremenijo!

Sveti oče, ki pozna strast, s katero mladi opravljajo svoje poslanstvo, je še enkrat ponovil: »Usmiljenje ima vedno mlado obličje.« Kajti usmiljeno srce ima pogum, da zapusti udobje; usmiljeno srce zna iti drugim naproti; lahko objame vse. Usmiljeno srce zna biti zavetje za nekoga, ki ni nikoli imel doma ali pa ga je izgubil; zna ustvariti domače in družinsko okolje za nekoga, ki je moral emigrirati; sposobno je nežnosti in sočutja. Usmiljeno srce zna deliti kruh z nekom, ki je lačen; usmiljeno srce se odpre, da sprejme begunca in migranta. Reči usmiljenje skupaj z vami – tako se je papež obrnil na mlade – pomeni reči »priložnost, pomeni reči jutri, zavzetost, zaupanje, odprtost, gostoljubnost, sočutje, sanje«. Ko je srce odprto, je sposobno sanjati in takrat je prostor za usmiljenje, za ljubkovanje, za to, da smo poleg  tistih, ki v srcu nimajo miru, nimajo nujnega za življenja ali nimajo najpomembnejšega – vere.

Papeža žalostijo predčasno upokojeni mladi
V nadaljevanju je papež mladim zaupal še nekaj, kar se je naučil v teh letih. Razžalosti ga, kadar sreča mlade, za katere se zdi, da so se »predčasno upokojili«. Skrbi ga, kadar vidi mlade, ki so priznali poraz, še preden se je tekma začela; ki so se predali, ne da bi pričeli igrati; ki hodijo z žalostnim obrazom, kakor da njihovo življenje ne bi imelo vrednosti. To so mladi, ki se dolgočasijo in so dolgočasni, dolgočasijo druge. Težko je, a hkrati nas izziva, ko vidimo mlade, ki življenje prepuščajo iskanju vrtoglavice oziroma tistega občutka, ko se počutijo žive po prehojenih temačnih poteh, a morajo zato nato drago plačati. Nekateri mladi izgubijo najlepša leta svojega življenja in svoje energije, ko sledijo prodajalcem lažnih iluzij. V papeževi domovini se le-ti imenujejo »prodajalci dima«; so tisti, ki mladim ukradejo najboljše, kar imajo.

Odgovor je Jezus Kristus
»Zato, dragi prijatelji, smo se zbrali, da si medsebojno pomagamo, kajti nočemo pustiti, da nam ukradejo najboljše, kar imamo, nočemo dopustiti, da nam ukradejo energije, veselje in sanje z lažnimi iluzijami.« Sveti oče je mlade vprašal, če hočejo za svoje življenje tisto »odtujajočo vrtoglavico« ali hočejo čutiti moč, ki jim bo dala počutiti se živi in polni. Odgovor na slednje ni neka stvar, predmet, ampak je živa oseba, ki se imenuje Jezus Kristus. Se Jezusa Kristusa lahko kupi? Se ga prodaja v trgovinah? Jezus Kristus je dar našega Očeta. On je tisti, ki zna dati življenju pravo navdušenje; zaradi katerega se ne zadovoljimo z malim in zaradi katerega damo od sebe največ, kar lahko; Jezus Kristus nas poziva, vabi in nam pomaga vstati vsakič, ko menimo, da smo premagani; On nas spodbudi, da povzdignemo pogled in sanjamo visoko.

Sanjati visoko je težko, zelo težko je iti vedno navzgor. Smo šibki, čeprav se trudimo, pogosto pademo. A alpinci med vzpenjanjem pojejo pesem, ki pravi, da ni pomembno ne pasti, ampak pobrati se po padcu. Ko padeš, poglej Jezusa, ki ti vedno ponuja roko, da se pobereš.

Videl bo naše hitenje in čakal, da ga bomo poslušali
V evangeljskem odlomku smo slišali, kako se Jezus na poti v Jeruzalem zaustavi v hiši Marte, Marije in Lazarja. Zaradi mnogih skrbi smo kakor Marta: dejavni, raztreseni, vedno hitimo sem in tja. A pogosto smo tudi kakor Marija: ko gledamo lepo pokrajino ali video, ki nam ga je poslal prijatelj, se ustavimo in premišljujemo, poslušamo. »V teh dneh SDM-ja želi Jezus vstopiti v naše hiše; v tvojo in mojo hišo, v srce vsakogar, videl bo naše skrbi, naše hitenje, kakor Marta … In čakal bo, da ga bomo poslušali, kakor Marija, ko bomo sredi vseh opravkov imeli pogum izročiti se mu.« Naj bodo ti dnevi za Jezusa, posvečeni temu, da se poslušamo, da bi ga prejeli v tistih, s katerimi delimo hišo, pot, skupino ali šolo. »Kdor sprejme Jezusa, se nauči ljubiti kakor Jezus.« Jezus nas sprašuje, če si želimo polnega življenja. Če ja, moraš pustiti, da te pretrese. Sreča namreč kali in se razcveti v usmiljenju: to je njegov odgovor, njegovo povabilo, njegov izziv, njegova pustolovščina – usmiljenje.

Pustolovščina usmiljenja
Usmiljenje ima vedno mlado obličje. Kakor obličje Marije iz Betanije, ki kakor učenka sedi ob Jezusovih nogah in ga posluša, ker ve, da je tam mir. Kakor obličje Marije iz Nazareta, ki je s svojim »da« vstopila v pustolovščino usmiljenja in ki jo bodo vse generacije imenovale blaženo in ki jo kličemo »Mati Usmiljenja«. Vsi skupaj prosimo Gospoda, da bi nas poslal v pustolovščino usmiljenja, v pustolovščino gradnje mostov in podiranja zidov, ograj ali mrež; v pustolovščino pomoči ubogemu, ki se počuti sam in zapuščen, tistemu, ki ne najde več smisla svojega življenja, tistemu, ki Gospoda ne pozna. Da bi kot Marija iz Betanije prisluhnili vsem, ki jih ne razumemo, tistim, ki prihajajo iz drugih kultur, drugim narodom, tudi tistim, katerih se bojimo, ker mislimo, da nam lahko škodujejo. Naj pogled, kakor je storila Marija iz Nazareta z Elizabeto, obrnemo k našim ostarelim, da bi se učili iz njihove modrosti. Mladi naj se pogovarjajo s svojimi starimi starši. Povedali jim bodo stvari, ki bodo ganile njihova srca. »Tukaj smo, Gospod! Pošlji nas, da bi delili tvojo usmiljeno ljubezen. Želimo te sprejeti na tem svetovnem dnevu mladih, želimo potrditi, da je življenje polno, kadar se ga živi izhajajoč iz usmiljenja, ki je boljši del, najprijetnejši del, ki nam ne bo nikoli odvzet.«