Papež v pediatrični bolnišnici: Pomnožimo dela kulture sprejemanja!

KRAKOV (petek, 29. julij 2016) – Prvi dogodek na popoldanskem programu papeža Frančiška po obisku Auschwitza in Birkenaua je bil obisk Univerzitetne pediatrične bolnišnice v Prokocimu. Gre za največjo pediatrično bolnišnico na jugu Poljske. V petih desetletjih delovanja se je v njej zdravilo že preko 900.000 otrok, ustanovo pa je leta 1991 obiskal tudi sv. Janez Pavel II. Njegove relikvije hranijo v bolnišnični kapeli, kjer poleg vsakodnevne svete maše poteka tudi 24-urna adoracija Najsvetejšega.

Svetega očeta sta ob prihodu v bolnišnico sprejela njen direktor ter poljska predsednica vlade. V atriju ga je pričakalo približno 50 otrok, ki se zdravijo v bolnišnici, v spremstvu svojih staršev. Papež je zbrane nagovoril z naslednjimi besedami:

Želim si, da bi lahko prisluhnil vsakemu izmed vas
»Dragi bratje in sestre, med tem mojim obiskom Krakova ni moglo manjkati srečanje z malimi bolniki te bolnišnice. Vse vas pozdravljam in se iz srca zahvaljujem predsednici vlade za prijazne besede, ki mi jih je namenila. Želim si, da bi se lahko malo ustavil ob vsakem bolnem otroku, poleg njegove postelje, objel vsakega posebej, prisluhnil tudi samo za trenutek vsakemu izmed vas ter bil skupaj z vami v tišini pred vprašanji, na katera ni takojšnjih odgovorov. In molil.«

Nato je papež Frančišek spomnil, da v evangeliju večkrat vidimo Jezusa, »ki sreča bolne, jih sprejme in jih tudi rad obišče. On jih vedno opazi, gleda jih kakor mati gleda svojega otroka, ki se ne počuti dobro, in v sebi ganjen začuti usmiljenje,« je dodal sveti oče.

Želel bi si, da bi bili zmožni biti blizu na enak način kakor Jezus
»Kako si želim, da bi bili, kot kristjani, zmožni biti blizu bolnim na enak način kakor Jezus, s tišino, z ljubečo pozornostjo, z molitvijo. Naša družba je žal pokvarjena zaradi kulture "škartiranja", ki je nasprotna kulturi sprejemanja. In žrtve kulture škartiranja so prav osebe, ki so najbolj slabotne in najbolj šibke; in to je kruto. Lepo pa je videti, da v tej bolnišnici sprejemate in zdravite najmlajše in pomoči potrebne. Hvala za to znamenje ljubezni, ki nam ga dajete. To je znamenje resnične omike, človeške in krščanske: postaviti v središče družbene in politične pozornosti osebe, ki so najbolj prikrajšane.«

Pomnožimo dela kulture sprejemanja
Pri tem je sveti oče spomnil, da se včasih družine znajdejo same v skrbi zanje in se sprašujejo, kaj naj storijo. »S tega kraja, kjer se vidi konkretna ljubezen, želim reči: pomnožimo dela kulture sprejemanja, dela, katera bo navdihovala krščanska ljubezen, ljubezen do križanega Jezusa, do Krisusovega mesa. Služiti z ljubeznijo in pozornostjo osebam, ki potrebujejo pomoč, nam pomaga rasti v človečnosti; in odpre nam prehod v večno življenje: kdor uresničuje dela usmiljenja, se ne boji smrti.«

Ob koncu pa je papež Frančišek spodbudil še vse tiste, ki so iz evangeljskega povabila "bolne obiskovati", naredili osebno življenjsko odločitev: zdravnike in drugo medicinsko osebje, kaplane ter prostovoljce. Pri tem je sveti oče še posebej spomnil na mnoge redovnice, ki delajo v bolnišnicah. Vsem, ki delujejo v bolnišnici v Prokocimu ter v katerikoli drugi bolnišnici po svetu je zaželel, naj jim Gospod pomaga dobro opravljati njihovo delo ter jim povrne tako, da jim podari notranji mir in srce, ki bo vedno sposobno ljubeče pozornosti. Sveti oče se je vsem zahvalil za srečanje, jim zagotovil svojo molitev ter zbrane prosil, naj ne pozabijo moliti zanj.

Darilo papeža Frančiška
Zatem je papež bolnišnici izročil darilo – sliko z naslovom Pred vrati. Ta prikazuje sv. Petra, ki se skupaj z drugimi učenci sooča z množico bolnikov, ki iščejo Kristusa – na sliki se ga vidi za vrati hiše.

Nato je sveti oče v spremstvu direktorja bolnišnice obiskal nekaj sob na urgentnem oddelku, kjer so bili prisotni starši nekaterih pacientov. Na koncu se je zadržal še v tihi molitvi v kapeli, kjer ga je sprejel bolnišnični kaplan.