2016-07-29 12:05:00

Video sporočilo papeža Frančiška mladim Kubancem zbranim na 'miniaturnem' SDM


HAVANA (petek, 29. julij 2016, RV) – »Dragi mladi zbrani v Havani. Z velikim upanjem se vam pridružujem v tem trenutku, ko vi vstopate v sozvočje z vso vesoljno Cerkvijo, ki ima svoje mlado srce v Krakovu.« S temi besedami začenja papež Frančišek video sporočilo mladim Kubancem, ki se od 28. do 31. julija udeležujejo v Havani miniaturnega SDM.

Verjamem dejstvu, da bodo ti dnevi za vse posebna priložnost za udejanjanje kulture srečanja, kulture spoštovanja, kulture razumevanja in medsebojnega odpuščanja. To je 'delati hrup', to je sanjati. In mladi morajo 'delati hrup'.

Predlagam vam, da preživite to izkušnjo v pozornem poslušanju evangelija, ki ga zatem napravite živega v svojem osebnem življenju, v življenju vaših družin, vaših prijateljev. Vedite, da evangelij preoblikuje srce. Pustite se preoblikovati po njegovih besedah, ki so 'duh in življenje'. Te besede so konkretne, konkretne kot je življenje, saj je pri vaši starosti in tega se zavedate, življenje konkretno, ni več sanje, ampak konkretno življenje. Ali ga vzameš za takšnega kot je, konkretnega ali pa zgrešiš.

Ko boste molili Via Crucis (Križev pot), se spomnite, da ne moremo ljubiti Boga, če ne ljubimo bratov, to pa preprosto zato, ker je križ gotovost zveste Božje ljubezni do nas. Se pravi, križ je konkretna ljubezen za konkretno življenje, tako velika ljubezen, ki je celo sposobna vstopiti v naš greh, v našo bedo ter odpustiti greh in ozdraviti bedo. Križ je ljubezen, ki vstopi v naše trpljenje in nam da moč, da zmoremo. Vstopi tudi v smrt in jo premaga ter nas reši.

Ko boste stopali skozi Sveta vrata, pustite se okužiti tej ljubezni, - če bi me slišal zdravnik, bi me nahrulil – zbolite, zbolite za ljubeznijo, tako se boste naučili gledati druge z usmiljenjem, z bližino, z nežnostjo, predvsem tistega, ki trpi in tistega, ki potrebuje pomoč.

Boste tudi pred Najsvetejšim zakramentom. Spremljajte ga, saj boste v Njem in samo v Njem našli moč za nadaljevanje najlepšega in najbolj konstruktivnega projekta sreče vašega življenja. Saj veste? Ljubezen je konstruktivna, ljubezen ne uniči niti sovražnika, ljubezen vedno gradi. In ko boste od škofa poslani kot priče Usmiljenja, si zapomnite, da je Učiteljeva največja želja, da se ničesar ne bojite. Fantje in dekleta, ničesar se ne bojte, saj ste osvobojeni verig tega sveta, zato oznanjajte vsem, bolnikom, ostarelim, žalostnim, da Cerkev joka skupaj z njimi in da jim je Jezus sposoben dati novo življenje, obuditi jih.

Morda vam bo pomagalo to, kar vam je kot dediščino zapustil častitljivi pater Felix Varela: »Vi ste domovine sladko upanje!« Pogumen je bil ta pater! Toda, to je rekel vam, ni tega rekel meni: »Vi ste domovine sladko upanje!« Da pa boste lahko prinašalci upanja, je potrebno, da ne izgubite sposobnosti sanjati. Zapomnite si, da je v konkretnost življenja potrebno pustiti, da vstopi sposobnost sanjati, in kdor nima te sposobnosti sanjati, je zaprt sam vase. Jaz bi k temu še nekaj dodal. Kdor nima sposobnosti sanjati, je že v pokoju. Mladi, ki nimajo te sposobnosti sanjati in iti naprej, so že v pokoju in niso več sposobni izdelovati niti karnevalske konfete.

Mladi Kubanci! Odprite se za velike stvari! Ne bojte se, ne bodite izbirčni. Sanjajte, da je svet z vami lahko drugačen! Sanjajte, da bo lahko Kuba z vami drugačna in vsak dan boljša! Ne vdajte se! Pri tem prizadevanju je pomembno in nujno odpreti srce in razum upanju, ki ga daje Jezus.

In nikoli ne pozabite, da je to upanje trpeče. Upanje zna trpeti, da bi izpeljalo projekt. Ne pozabite pa tudi, da daje življenje, je rodovitno. S tem upanjem ne boste nerodovitni, temveč boste dajali življenje drugim, gradili boste domovino, gradili boste Cerkev, delali boste velike stvari. Zakaj? Zato, ker upanje je »convocadora« (združujoče) za ustvarjanje 'družbenega prijateljstva', čeprav mnogi mislijo drugače. Ni potrebno, da vsi isto mislijo, ne, ne. Vsi se morajo pridružiti 'družbenemu prijateljstvu', četudi kdo misli na drugačen način ali ima drugačno prepričanje. Vsi pa imajo nekaj skupnega in to je želja po sanjanju in po ljubezni do domovine. Pomembno je, enaki ali drugačni, ustvarjati 'družbeno prijateljstvo'  z vsemi. Graditi mostove, delati skupaj. Graditi mostove! Kdo med vami mi bo rekel: »Kako lahko jaz gradim most, ko pa nisem mizar ali inženir?« Vsi lahko gradimo mostove z besedo, z željo, s srcem. Vendar, sedaj vas vabim, da boste graditelji človeškega mostu, prvega do sedaj zgrajenega mostu. Podajte si roke, stegnite roko in primite se za roke. Naredite to! In sedaj vsi, z roko v roki pričujemo za dejstvo, da želimo graditi mostove in delati skupaj.

Fantje in dekleta zbrani v Havani toda s srcem v Krakovu, nikar se ne razkropite! Hodite skupaj! Vedno gradite mostove z roko v roki!

Na tej poti vas opogumlja Devica Marija Dejavne ljubezni. Ona že več kot 400 let spremlja vero, upanje in srečanja med vsemi Kubanci. Pod njene noge polagam vse tisto lepo, kar vam bo Njen sin v teh dneh podaril. In zapomnite si Marijine besede v Kani: »Karkoli vam reče storite« (Jn 2,5).

Zagotavljam vam svojo bližino ter svojo molitev, tako za vas kakor za vso ljubljeno kubansko ljudstvo in vas istočasno s posebno naklonjenostjo blagoslavljam. In kot vedno, vas prosim: molite zame. En objem in en most.








All the contents on this site are copyrighted ©.