Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 21. nedeljo med letom

Iz 66,18-21
Jaz pa pridem, da zberem vse narode in jezike, prišli bodo in gledali moje veličastvo. Položil bom nanje znamenje in tiste, ki so preživeli, bom poslal k narodom: v Taršíš, Pul in Lud, ki napenjajo loke, v Tubál in Javán, oddaljena obrežja, ki še niso slišala mojega oznanila, ne videla mojega veličastva, in oznanili bodo moje veličastvo med narodi. In pripeljali bodo vse vaše brate izmed vseh narodov v dar Gospodu, na konjih, na vozeh, na nosilnicah, na mezgih in na dromedarjih, na mojo sveto goro v Jeruzalem, govori Gospod, kakor prinašajo Izraelovi sinovi jedilno daritev v čisti posodi v Gospodovo hišo. Nekatere izmed njih bom vzel za duhovnike, za levite, govori Gospod.

Heb 12,5-7.11-13
In pozabili ste na spodbudo, ki vam kakor sinovom govori:
Moj sin, ne zaničuj Gospodove vzgoje
in ne omaguj, kadar te kara.
Kogar namreč Gospod ljubi, ga vzgaja,
in tepe vsakega sina, ki ga sprejema.
Za vzgojo to prenašajte. Kakor s sinovi Bog ravna z vami. Kje je namreč sin, ki ga oče ne bi strogo vzgajal? Nobena vzgoja se takrat, ko se izvaja, ne zdi vesela, ampak bridka;  pozneje pa daje tistim, ki so se po njej izurili, miren sad pravičnosti. Zato zravnajte onemogle roke in klecava kolena in svojim nogam napravite ravne steze, da se to, kar šepa, ne bo izvinilo, temveč raje ozdravelo.

Lk 13,22-30
Ko je bil na poti v Jeruzalem, je hodil skozi mesta in vasi ter učil. Tedaj mu je nekdo rekel: »Gospod, ali je malo teh, ki se bodo zveličali?« On pa jim je dejal: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: Veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli. Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl, boste ostali zunaj. Začeli boste trkati na vrata in govoriti: ›Gospod, odpri nam!‹ Pa vam bo odvrnil: ›Ne vem za vas, od kod ste.‹ Tedaj mu boste začeli govoriti: ›Vpričo tebe smo jedli in pili in po naših trgih si učil,‹ toda rekel vam bo: ›Ne poznam vas, od kod ste. Pojdite proč izpred mene vsi, ki ravnate krivično!‹ Tam bo jok in škripanje z zobmi, ko boste videli Abrahama, Izaka in Jakoba in vse preroke v Božjem kraljestvu, sebe pa vržene ven. Prišli bodo od vzhoda in zahoda, od severa in juga in bodo sedli za mizo v Božjem kraljestvu. In glej, so zadnji, ki bodo prvi, in so prvi, ki bodo zadnji.«

Razlaga cerkvenih očetov

Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »Vprašanje o tem, koliko bo zveličanih ter Jezusov odgovor o poti zveličanja, kažeta na to, kar je res pomembno, torej ne koliko bo zveličanih temveč, kako postaneš 'zveličan'. Vstopiti skozi ozka vrata zahteva odločno vero ter neomadeževano moralnost. Široka vrata pa so za tiste, ki se ne menijo za postavo in to pokažejo s svojim grešnim obnašanjem.« Sv. Avguštin pa pravi: »Hrana, ki so jo jedli v Jezusovi navzočnosti, je bil Kristus, torej hrana, ki so jo jedli njegovi sovražniki, ki so ga zavrgli.« Sv. Ciril Aleksandrijski nadaljuje: »Biti za isto mizo z Jezusom med njegovim zemeljskim poslanstvom, ni zagotovilo za sedež pri eshatološki gostiji. Tudi tisti, ki se udeležujejo Gospodove večerje, si lahko preskrbijo obsodbo, v kolikor niso prepoznali v tem Gospodovo telo in kri ter zato niso izpolnili Očetovo voljo.« Sv. Avguštin dodaja: »Trije modri predstavljajo vse tiste, ki bodo prišli z vseh koncev sveta ter bodo sedeli pri eshatološki poročni gostiji.« Sv. Ciril Aleksandrijski ponovno pravi: »Ironično je, da bodo gostje na tej eshatološki gostiji zelo verjetno tisti, ki so bili od Izraela zavrženi ter pogani. To se zelo dobro ujema s tipično Lukovo tematiko o velikem preobratu, na osnovi katerega bo zadnji prvi in prvi zadnji.«

Misli Benedikta XVI.
Tudi današnje bogoslužje nam ponuja Jezusovo besedo, ki nas razsvetljuje, hkrati pa nas osupne. Med njegovim zadnjim vzponom proti Jeruzalemu ga je nekdo vprašal: »Gospod, ali je malo teh, ki se bodo zveličali?« Jezus mu je odgovoril: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: Veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli« (Lk 13,23-24). Kaj torej pomenijo ta 'ozka vrata'? Zakaj mnogim ne uspe vstopiti? Je ta prehod prihranjen samo nekaterim izbrancem? Takšen način razmišljanja Jezusovih sogovornikov je, če dobro pomislimo, vedno aktualen. Vedno je namreč prisotna skušnjava, da si bi versko prakso razlagali kot vir privilegijev ter gotovosti. Dejansko pa je Kristusovo sporočilo ravno nasprotno. Vsi lahko vstopijo v življenje, a za vse so vrata 'ozka'. Pri tem ni privilegijev. Prehod v večno življenje je odprt za vse, toda je 'ozek', saj je zahteven, potrebno si je prizadevati, samozatajevati in mrtvičiti lastno sebičnost.