S papežem Frančiškom skozi minuli teden (15. – 20. avgust 2016)

Marijino vnebovzetje je velika skrivnost
»Marijino vnebovzetje je velika skrivnost, ki zadeva vsakogar med nami, zadeva našo prihodnost. Marija namreč hodi pred nami po poti, po kateri so namenjeni tisti, ki so preko krsta svoje življenje povezali z Jezusom, kakor je Marija svoje življenje povezala z Njim.« Tako so se glasile papeževe besede pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja na praznik Marijinega vnebovzetja. Marija je bila prva, ki je verjela v Božjega Sina, in je prva med nami, ki je vzeta v nebo z dušo in telesom. Prva je sprejela in vzela v naročje Jezusa, ko je bil še otrok, in je prva, ki so jo sprejele njegove roke, da bi jo vpeljale v Očetovo večno kraljestvo. Obrnimo se z zaupanjem na Marijo, milo Kraljico nebes, in jo prosimo, je na koncu kateheze povabil sveti oče: »Podari nam dneve miru, bedi nad našo potjo, daj, da bomo videli tvojega Sina, polni nebeškega veselja.«

Severni Kivu: Pokoli se izvršujejo v sramotni tišini
Takoj po molitvi na praznik Marijinega vnebovzetja je papež Frančišek spomnil na tesnobo in bolečino prebivalstva v Severnem Kivuju v Demokratični republiki Kongo. Dejal je, da se pokoli med njimi »že dolgo izvršujejo v sramotni tišini in ne pritegnejo niti naše pozornosti. A na žalost so med mnogimi nedolžnimi, ki nimajo teže za svetovno mnenje.«

Čudež pomnožitve kruha in rib – živeti občestvo
»Ko se je zvečerilo, Jezus poskrbi, da vse tiste osebe, utrujene in lačne, dobijo za jesti. Jezus poskrbi za vse, ki hodijo za njim. V to pa želi vključiti tudi svoje učence.« Med katehezo med sredino splošno avdienco je papež Frančišek spregovoril o čudežu pomnožitve kruha (Mt 14,13-21). Gre za čudež, ki ga stori On, vendar pa je čudež vere in molitve s sočutjem in ljubeznijo. Gospod gre naproti potrebam ljudi, a obenem želi, da bi bil vsakdo med nami konkretno soudeležen v njegovem sočutju. Krščanska skupnost se rodi in vedno znova prerodi v evharističnem občestvu. Živeti občestvo z Jezusom je nekaj povsem drugega kot ostati pasivni in se odtujiti vsakdanjemu življenju. Nasprotno, vedno bolj nas vključuje v odnos z moškimi in ženskami našega časa, da bi jim ponudili konkretno znamenje Jezusovega usmiljenja in pozornosti. Medtem ko nas hrani s Kristusom, evharistija, ki jo obhajamo, počasi tudi nas preoblikuje v Kristusovo telo in duhovno hrano za brate. Pripoved o pomnožitvi kruha in rib se sklene z ugotovitvijo, da so se vsi nasitili, in s pobiranjem koščkov, ki so ostali. Ko nam Jezus s svojim sočutjem in ljubeznijo podari neko milost, nam odpusti grehe, nas objame, ljubi, tega nikoli ne stori na pol, ampak v celoti.

Dikasterij za laike, družino in življenje
V minulem tednu je papež Frančišek ustanovil Dikasterij za laike, družino in življenje. Za prefekta je imenoval msgr. Kevina Josepha Farrella. Novi vatikanski organizem, na katerega se bodo s 1. septembrom prenesle »pristojnosti in funkcije, ki so do sedaj pripadale Papeškemu svetu za laike in Papeškemu svetu za družino«, je bil ustanovljen z apostolskim pismom v obliki motu proprij Sedula Mater, ki je bil podpisan 15. avgusta 2016.  V le-tem je med drugim zapisano: »Cerkev kot skrbna mati je skozi stoletja vedno imela skrb in uvidevnost za laike, družino ter življenje ter s tem razodevala usmiljeno Zveličarjevo ljubezen do človeštva … Še posebej je Naša misel posvečena laikom, družini in življenju, saj jim želimo ponuditi podporo in pomoč, da bodo dejavno pričevanje evangelija v današnjem času in izraz Odrešenikove dobrote.«

Kirograf msgr. Pagli
V kirografu, ki ga je papež naslovil na msgr. Vincenza Paglio, dosedanjega predsednika Papeškega sveta za družino, katerega je imenoval za velikega kanclerja Papeškega inštituta Janez Pavel II. za študij o zakonu in družini ter za predsednika Papeške akademije za življenje, pa je med drugim zapisano, da se je od 2. vatikanskega koncila do danes nauk Cerkve glede dotičnih tematik zelo razvil in poglobil. Sveti oče zato želi, da si ustanovi, ki ju bo po novem vodil nadškof Paglia, na prenovljen način prizadevata za poglobitev in širjenje cerkvenega nauka ter se soočata z izzivi sodobne kulture. Področje razmišljanja naj bodo meje; tudi v teološkem študiju naj nikoli ne manjkata pastoralni vidik in pozornost na rane človeštva.

Druga srečanja in sporočila
V minulem tednu, in sicer v sredo popoldne, je papež Frančišek v avdienco sprejel francoskega predsednika Françoisa Hollanda. Šlo je za zasebni obisk. Sicer pa je sveti oče preko sporočil, ki jih je podpisal državni tajnik, kardinal Pietro Parolin, pozdravil tudi nekaj pobud. Udeležence mednarodnega srečanja o Sredozemlju kot morju mostov je opogumil, da bi navzočnost mnogih bratov in sester migrantov imeli za priložnost za človeško rast, srečanje in dialog med kulturami in verstvi, kakor tudi za priložnost za pričevanje o evangeliju ljubezni. Po požarih, ki so nedavno prizadeli Portugalsko, je papež Frančišek izrazil solidarnost in zagotovil duhovno bližino in molitev. Udeležence Meetinga v Riminiju pa je spodbudil, da bi vso pozornost posvetili osebnemu ustvarjalnemu pričevanju, v zavedanju, da tisto, kar privlači, osvaja in razvezuje verige, ni moč instrumentov, temveč trajna krotkost Očetove usmiljene ljubezni, katero vsakdo lahko zajema v izviru milosti, ki jih Bog nudi v zakramentih, še zlasti v evharistiji in spovedi. Zatem jih je še spodbudil, da bi si še naprej prizadevali biti blizu drugim, da bi z veseljem tekmovali v služenju.