S papežem Frančiškom skozi minuli teden (22. – 27. avgust 2016)

Žalostni del rožnega venca za prizadete v potresu v osrednji Italiji
»Slišati župana mesta Amatrice reči: 'Kraja ni več' in vedeti, da so med mrtvimi tudi otroci, me je resnično zelo pretreslo.« Tako je papež Frančišek dejal med sredino splošno avdienco, ko se je odločil pripravljeno katehezo prestaviti na prihodnji teden, medtem ko je tokrat zbrane vernike na Trgu sv. Petra povabil, da bi skupaj z njim zmolili žalostni del rožnega venca za vse prizadete brate in sestre v potresu v osrednji Italiji.

Poziv k miru v Ukrajini
Po molitvi je sveti oče spomnil na poslabšanje situacije v vzhodni Ukrajini in obnovil svoj poziv k miru: »…da bi okrepili pobude za rešitev konflikta, izpustitev talcev in odgovor na humanitarno krizo.«

Klarise pri sveti maši v Vatikanu
V četrtek je papež Frančišek v Vatikan povabil klarise urbanke iz samostana Santa Maria di Vallegloria v kraju Spello. Z njimi je med drugim obhajal sveto mašo. Med homilijo je izpostavil tri misli: pomen pravega bogastva, katerega predstavljajo Gospodovi darovi; moč doslednega pričevanja z življenjem in molitvijo; ter upanje, ki je v gotovosti, da bo Ženin prišel. »Bogastvo, pričevanje in upanje,« je poudaril sveti oče. V zavesti, da je vse, kar je temu nasprotno, grdo. Vse troje – bogastvo, pričevanje in upanje – pa ima tudi okvir, ki je zahvaljevanje Gospodu ter duh varovanja občestva. »Prosimo Gospoda,« tako je papež zaključil homilijo, »da bi nam v življenju dal to držo hvaljenja in varovanja občestva, da bi bili lahko osebe, bogate z darovi, ki pričujejo in so vedno odprte za upanje, z veselim obrazom.« Na koncu svete maše je papež Frančišek sestram izročil apostolsko konstitucijo Vultum Dei Quaerere (Iskanje Božjega obličja) o ženskem kontemplativnem življenju. Izročitev je bila simbolično namenjena vsem sestram v klavzuri.

Predgovor k življenjepisu zaslužnega papeža Benedikta XVI.
Te dni je izšel življenjepis zaslužnega papeža Benedikta XVI., h kateremu je predgovor napisal papež Frančišek. V besedilu izpostavlja globino in uravnoteženost teološke misli svojega predhodnika: »Prispevek njegove vere in njegove kulture k nauku Cerkve, ki je zmožna odgovoriti na pričakovanja našega časa, predvsem v zadnjih treh desetletjih, je bil temeljni. Pogum in odločnost, s katerima je pristopil k težkim situacijam, pa sta pokazala pot, da se nanje odgovori s ponižnostjo in resnico, v duhu prenove in očiščenja.« Papež Frančišek posebej izpostavi tudi svojo duhovno vez z Benediktom XVI. v teh prvih letih svojega pontifikata: »Njegova diskretna navzočnost in njegova molitev za Cerkev sta stalna opora in tolažba za mojo službo.«

Zahvalni pismi po SDM na Poljskem in pismo škofu Ventimiglie – San Rema

V minulem tednu sta na Poljsko prispeli dve papeževi zahvalni pismi, napisani po svetovnem dnevu mladih v Krakovu. Prvo je bilo naslovljeno na predsednika Poljske škofovske konference, drugo pa na nadškofa Krakova. Sveti oče je med drugim zapisal: »Po vrnitvi z apostolskega potovanja na Poljsko želim ponovno izraziti vam, drugim škofom, duhovnikom, posvečenim osebam in vernim laikom, svojo živo hvaležnost za prisrčen sprejem in vnemo, s katero je bil pripravljen moj obisk. Globoko so se me dotaknili trdnost vaše vere, neomajno upanje, ki ste ga ohranili navkljub težavam in tragedijam, in goreča dejavna ljubezen, ki poživlja vašo človeško in krščansko pot.«

Papež Frančišek je ta teden pisal tudi škofu Vetimiglie – San Rema: »Pred kratkim sem prejel vaše pismo, s katerim ste me seznanili s težko situacijo mesta Ventimiglia zaradi navzočnosti številnih migrantov ter beguncev, ki želijo prestopiti bližnjo italijansko-francosko mejo. Duhovno sem blizu tako z naklonjenostjo kot z molitvijo vam in vsej škofiji, kakor tudi vsem tistim, ki se trudijo iti naproti potrebam vseh teh ljudi, ki bežijo pred vojno in nasiljem, iščoč upanje in mirno prihodnost.«

Sporočila, ki jih je podpisal vatikanski državni tajnik
Papež Frančišek je poslal pismo tudi udeležencem plenarnega zasedanja Svetovne konference sekularnih inštitutov, in sicer po državnem tajniku kardinalu Pietru Parolinu. V tem besedilu med drugim beremo: »Narediti sintezo med posvečenostjo in sekularnostjo pomeni predvsem med seboj povezati ta dva vidika, ne da bi se ju kadar koli ločilo. Prav tako pomeni sestaviti ju, ne pa enega prekriti z drugim … Narediti sintezo pomeni tudi, da se en element ne sme podrediti drugemu: sekularnost in posvečenost morata hoditi skupaj.« Vatikanski državni tajnik je podpisal tudi papežev telegram udeležencem sinode valdeških in metodističnih cerkva. V le-tem sveti oče zagotavlja poseben spomin v molitvi ter Gospoda prosi za dar, da bi z iskrenim srcem hodili naproti polnemu občestvu. V sporočilu, ki ga je kardinal Parolin poslal udeležencem 67. italijanskega narodnega liturgičnega tedna, pa je papež Frančišek zaželel, da bi vse bolj zorelo razumevanje liturgije kot »fons et culmen« cerkvenega in osebnega življenja, polnega usmiljenja in sočutja, saj se nenehno oblikuje v šoli evangelija.

50. svetovni dan miru – Nenasilje: stil politike za mir
V teh dneh je bila objavljena tudi tema, ki jo je papež Frančišek izbral za 50. svetovni dan miru. Glasi se Nenasilje: stil politike za mir.

Video sporočilo udeležencem jubileja Usmiljenja ameriške celine
Včeraj je sveti oče posebno video sporočilo namenil udeležencem jubileja Usmiljenja ameriške celine. Usmiljenja se nauči z izkušnjo, pravi papež: »Ko jo doživimo, se učimo, da ima Bog še naprej zaupanje v nas in nas kliče, da bi bili njegovi misijonarji; da nas stalno pošilja naprej, da bi skrbeli za svoje brate in sestre, kakor je on poskrbel za nas … Naučiti se izkazovati usmiljenje pomeni učiti se od učitelja, kako postati bližnji, ne da bi se bali odrinjenih in tistih 'omadeževanih' in zaznamovanih z grehom. Naučiti se moramo držati svojo roko proti tistemu, ki je padel, ne da bi se bali, kaj bodo rekli ljudje.«

Papežev pogovor z jezuiti v Krakovu
Minuli četrtek pa je bil navsezadnje, v jezuitski reviji Civiltà Cattolica, objavljen tudi papežev dialog s skupino poljskih jezuitov, s katerimi se je sicer srečal 30. julija, ko je bil v Krakovu. Na koncu pogovora je sveti oče poudaril pomen duhovnega razločevanja: »Cerkev danes mora rasti v sposobnosti duhovnega razločevanja.« Marsikdo iz spovednice odide razočaran. Ne zato, ker bi bil duhovnik slab, temveč ker duhovnik nima sposobnosti razločevati situacij, spremljati v pristnem razločevanju. Bodoče duhovnike se ne sme formirati s splošnimi in abstraktnimi idejami, ki so nedvoumne in jasne, ampak jih je treba formirati za to prefinjeno razločevanje duhov, da bi osebam lahko zares pomagali v njihovem konkretnem življenju. Resnično je potrebno razumeti – je še poudaril papež Frančišek – da v življenju ni vse črno na belem ali belo na črnem: »Ne! V življenju prevladujejo sivi odtenki. Potrebno je torej učiti razločevati v tej sivini.«