RIM (sreda, 31. avgust 2016, RV) – »Vi skrbite za zdravljenje
srca. Koliko simbolike se skriva v tej besedi in koliko pričakovanj je položenih v
ta človekov organ! Preko vaših rok gre utripajoče središče človeškega telesa, zato
je vaša odgovornost velika! Prepričan sem, da se, ko ste pred to knjigo življenja,
ki ima v sebi še veliko strani, ki jih je potrebno odkriti, približate s tesnobo in
občutkom bojazni.« Tako je papež Frančišek nagovoril zbrane na svetovnem kongresu kardiologov, ki je od 27. avgusta do danes
potekal na rimskem sejmišču. Svetega očeta je na srečanje povabilo Evropsko kardiološko
združenje. Po uvodnih pozdravih in zahvalah, med drugim predsedniku tega združenja
profesorju Faustu Pintu, je papež izrazil hvaležnost za znanstveno vnemo in soočenja
v teh študijskih dneh in predvsem za predanost v odnosu do mnogih bolnikov, kar je
izziv.
Naravo v vsej njeni kompleksnosti je ustvaril Bog
Cerkveno učiteljstvo je vedno potrjevalo pomen znanstvenega
raziskovanja za življenje in zdravje oseb: »Tudi danes vas Cerkev ne samo spremlja
na tej tako težavni poti, ampak jo spodbuja in vas namerava podpirati, saj razume,
da je vse, kar je posvečeno dejanskemu dobremu osebe, vedno delo, ki izvira od Boga.«
Naravo v vsej njeni kompleksnosti, pa tudi človeški razum, je ustvaril Bog. Strokovnjaki
ju lahko in morajo raziskovati, vedoč, da je razvoj filozofskih in empiričnih znanosti
ter praktičnih kompetenc, ki služijo najšibkejšemu in bolnemu, pomembno delo, ki je
vrisano v Božji načrt. Odprtost za Božjo milost, do katere pride preko vere, ne rani
razuma, ampak ga spodbudi, da gre naprej, k poznavanju resnice, ki je bolj obsežno
in koristno za človeštvo.
Očiščevanje navaja h gledanju na bistvo stvari
Vendar pa vemo, da tudi znanstvenik pri svojem odkrivanju
ni nikoli nevtralen. S seboj nosi svojo zgodbo, svoj način bivanja in mišljenja. Vsakdo
ima potrebo po neke vrste očiščenju. Ko oddaljuje strupe, ki zastrupljajo razum med
njegovim iskanjem resnice in gotovosti, to očiščevanje navaja h gledanju na bistvo
stvari z večjo intenziteto. Ne moremo namreč zanikati, da mora poznavanje, tudi najbolj
natančno in znanstveno, napredovati z zastavljanjem vprašanj in iskanjem odgovorov
o izvoru, smislu in ciljih resničnosti, vključno s človekom. Pa vendar zgolj znanosti,
naravoslovne in fizikalne, ne zadostujejo za razumevanje skrivnosti, ki jo v sebi
vsebuje vsaka oseba. Če se gleda na človeka v celoti, se lahko pride do posebej intenzivnega
pogleda na najbolj uboge, revne in izključene. Tudi le-te mora namreč doseči skrb
kardiologov in pomoč ter pozornost javnih in zasebnih zdravstvenih struktur. Boriti
se moramo, da ne bi bilo »škartiranih« v tej kulturi odmetavanja, ki se predlaga.
Zakoni, ki jih je mogoče le odkriti, uporabiti in urediti
»S svojim dragocenim delovanjem pripomorete k
ozdravljenju bolnega telesa in imate priložnost, istočasno, da ugotovite, da so v
isti naravi vtisnjeni zakoni, ki jih ne more nihče prekršiti, temveč le 'odkriti,
uporabiti in urediti', da bi se življenje vedno bolj ujemalo s Stvarnikovimi nameni
(glej GS 36).« Zato je pomembno, da se človek znanosti, ko se meri z veliko skrivnostjo
človekovega bivanja, ne pusti premagati skušnjavi, da bi resnico zadušil (glej Rim
1,18).
Papež Frančišek je na koncu še enkrat izrazil svoje spoštovanje do dela kardiologov. Tudi sam je že bil v njihovih rokah, je dodal. Nato je Gospoda prosil za blagoslov medicinskega raziskovanja in nege, tako da bi bila vsem olajšana bolečina, da bi do vseh prišla višja kvaliteta življenja, več upanja, tisti vsakodnevni boj, da »ne bi bilo škartiranih v človeškem življenju, in za polnost človeškega življenja«.
All the contents on this site are copyrighted ©. |