VATIKAN (nedelja, 11. september 2016, RV) – Papež Frančišek je opoldne molil Angelovo češčenje z verniki, ki so se zbrali na Trgu svetega Petra. V nagovoru je izpostavil veselje Boga ob vrnitvi vsakega skesanega grešnika. Oče nas namreč vedno čaka z razširjenimi rokami. Ni greha, iz katerega z Božjo milostjo ne bi mogli spet vstati.
Evangelij: »poglavje o usmiljenju«
Med bogoslužjem današnje nedelje se je bralo petnajsto poglavje Lukovega evangelija,
ki velja za »poglavje o usmiljenju« (glej Lk 15,1.32). Obsega tri prilike,
s katerimi Jezus odgovori na godrnjanje med pismouki in farizeji, ki so kritizirali
Jezusovo ravnanje in govorili: »Ta sprejema grešnike in jé z njimi.« Jezus
želi s temi tremi pripovedmi pojasniti, da »je Bog Oče prvi, ki ima do grešnikov
sprejemajočo in usmiljeno držo«. V prvi priliki je predstavljen kot pastir, ki
pusti devetindevetdeset ovc in gre iskat izgubljeno. V drugi se ga primerja z ženo,
ki je izgubila kovanec in ga išče, dokler ga ne najde. V tretji priliki pa je Bog
upodobljen kot oče, ki sprejme sina, ki se je oddaljil; očetovski lik razkrije srce
usmiljenega Boga, izraženo v Jezusu.
Veseliti se
Skupen element vseh treh prilik je izražen z glagoloma: veseliti se, praznovati. Pastir
skliče prijatelje in sosede ter jim pravi: »Veselite se z menoj, kajti našel sem
ovco, ki se je izgubila.« Žena skliče prijateljice in sosede ter pravi: »Veselite
se z menoj, kajti našla sem drahmo, ki sem jo izgubila.« Oče pravi drugemu sinu:
»Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev
in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden.« V prvima dvema prilikama je
poudarek na veselju, ki je tako nezadržno, da ga je treba deliti s »prijatelji
in sosedi«. V tretji priliki pa je poudarek na praznovanju, ki izvira iz očetovega
usmiljenega srca in se razširi na vso hišo. Papež je dodal, da je to praznovanje Boga
zaradi tistih, ki se skesani vrnejo k Njemu, kot nikoli do sedaj usklajeno z jubilejnim
letom, ki ga živimo, kot to pravi tudi sam izraz ''jubilej''.
Bog nas čaka …
S temi tremi prilikami nam Jezus predstavi resnično obličje Boga, Očeta z razširjenimi
rokami, ki z grešniki ravna z nežnostjo in sočutjem. Prilika, ki nas vse najbolj gane,
ker prikazuje neskončno Božjo ljubezen, pa je prilika o očetu, ki stisne k sebi in
objame ponovno najdenega sina. Kar pretrese, ni toliko žalostna zgodba mladeniča,
ki pade v prepad, temveč njegove odločne besede: »Vstal bom in šel k očetu.«
Papež Frančišek je pri tem takole povedal: »Pot vrnitve proti domu je pot upanja
in novega življenja. Bog vedno čaka, da se ponovno podamo na pot, s potrpežljivostjo
nas čaka, vidi nas, ko smo še daleč, teče nam naproti, nas objame, nas poljubi, nam
odpusti. Takšen je Bog, takšen je naš Oče. Njegovo odpuščanje odstrani preteklost
in nas prerodi v ljubezni. Pozabi preteklost. To je Božja slabost. Ko nas objame in
nam odpusti, izgubi spomin. Pozabi na preteklost. Kadar se grešniki spreobrnemo in
se pustimo Bogu ponovno najti, nas ne čakata graja in strogost, kajti Bog rešuje,
sprejema v hišo z veseljem in pripravi praznovanje.«
Jezus v evangeliju takole pravi: »Prav takó bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spreobrne, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo spreobrnjenja.« Papež je zbrane vprašal, ali so kdaj pomislili, da sta vsakokrat, ko pristopimo k spovedi, v nebesih veselje in praznovanje.
Ni greha, iz katerega ne bi mogli vstati
Vse to nas navdaja z velikim upanjem, je dejal sveti oče in sporočilo današnjega evangelija
povzel z naslednjimi besedami: »Ni greha, v katerega smo padli in iz katerega
z Božjo milostjo ne bi mogli spet vstati. Ne obstaja nepopravljiva oseba, nihče ni
nepopravljiv, kajti Bog nikoli ne neha želeti našega dobrega, tudi kadar grešimo!«
Nagovor je sklenil s prošnjo k Mariji: »Devica Marija, zatočišče grešnikov, naj
nam pomaga, da bo iz naših src privrelo zaupanje, ki se je porodilo v srcu izgubljenega
sina: ''Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem.'' Na tej poti
lahko Bogu damo veselje in njegovo veselje lahko postane naše.«
V Kazahstanu beatifikacija Ladislava Bukowinskega
Po molitvi in blagoslovu je papež še spomnil na beatifikacijo Ladislava
Bukowinskega, ki je danes potekala v Karagandi v Kazahstanu. Blaženi Bukowinski,
duhovnik in župnik, preganjan zaradi vere, »je v svojem življenju vedno izkazoval
veliko ljubezen do najšibkejših in ljudi v stiski. Njegovo pričevanje se kaže kot
skupek duhovnih in telesnih del usmiljenja«.
All the contents on this site are copyrighted ©. |