VATIKAN (petek, 16. september 2016) – Papež Frančišek je včeraj v avdienco sprejel Filippa Grandija, visokega komisarja Združenih narodov za begunce. V pogovoru za Radio Vatikan je Grandi povedal več o njunem srečanju ter o trenutni situaciji beguncev v svetu.
Papežev glas v javnosti je nepogrešljiv
»Seveda je bila to zame izredna priložnost, saj sem lahko papežu povedal, kako nepogrešljiv
je njegov glas v javnosti glede tega, za kar si prizadevamo: za milijone pribežnikov
in beguncev, za osebe, ki bežijo zaradi vojne in preganjanj. Njegovo sporočilo solidarnosti
je danes temeljnega pomena. Njegovo dejanje, ko je ob povratku z Lezbosa v Rim pripeljal
begunce, ki so se izkrcali v Grčiji, je bilo le eno izmed mnogih!«
V središču ne zavračanje in nadzor, ampak reševanje težav v njihovem bistvu
»Govorila sva o tem, kako odgovoriti na to globalno krizo. Zdaj se odpravljam v New
York, kjer bo v okviru zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov naslednji ponedeljek
prvič potekal vrh voditeljev držav o tematiki beguncev in pribežnikov. S papežem sva
se strinjala, da je pomembno, da pogovori ne bi bili osredotočeni na zavračanje in
nadzor, ampak na reševanje težav v njihovem bistvu. Temeljna vprašanja so revščina,
izobraževanje, prizadevanje za mir, predvsem na mnogih krajih v Afriki in na Bližnjem
vzhodu. Bistveno pa je tudi delo; kakor je papež večkrat rekel, je delo pomembno,
pomembno je njegovo dostojanstvo. Sveti oče je pred nekaj dnevi ustanovil dikasterij
za človeški razvoj in potrdil mi je, da bo osebno skrbel za vprašanje beguncev. To
je po mojem mnenju močno znamenje, katerega smo zelo veseli.«
Osnovno šolo obiskuje le 50% otrok beguncev, univerzo samo 1% mladih
V nadaljevanju pogovora je visoki komisar OZN za begunce spregovoril o nekaterih
statističnih podatkih s področja izobraževanja beguncev. »Najpomembnejši podatek so
naslednje številke: izmed beguncev le 50% otrok obiskuje osnovno šolo, z nadaljnim
izobraževanjem jih nadaljuje 22%, do univerze pa uspe priti le 1% mladih. To je zelo
težko. Vsi otroci imajo pravico do izobraževanja in ga potrebujejo, še toliko bolj
otroci begunci, ki že sicer živijo v izgnanstvu. Pripraviti se morajo na prihodnost,
v kateri se bo končal njihov begunski položaj – ali zato, ker se bodo vrnili domov,
kar bi bilo najbolje, ali pa zato, ker bodo sprejeti drugje. Zdravje, hrana, dom so
zelo pomembne stvari – ne pravim, da jih ni potrebno dati beguncem – vendar pa ne
smejo iti na škodo izobraževanja, ki je prav tako prvobitna, osnovna in nujna potreba.«
90% beguncev se nahaja v državah izven Evrope
Ob koncu pa je Grandi poudaril da poleg vojne v Siriji ne smemo pozabiti tudi na tiste
države, kjer je vojna postala endemična. Na področju Bližnjega vzhoda do Afganistana,
skupaj s severno in podsaharsko Afriko, poteka najmanj 12 vojn, nekatere izmed njih
so že zelo stare, nekatere nedavne. »Ti konflikti imajo katastrofalen učinek na milijone
prebivalcev, ki bežijo od doma. Ravnokar sem se vrnil iz Ugande in iz držav, ki mejijo
na Južni Sudan. Tam smo sprejeli že milijon beguncev iz Južnega Sudana, in to samo
v zadnjih nekaj mesecih. Gre torej za pozabljene krize, žal imamo malo sredstev za
soočanje z njimi, zato največja teža pade na bližnje države. Veliko se govori o krizi
v Evropi, vendar pa ne pozabimo, da se 90% beguncev, pribežnikov in drugih ljudi,
ki bežijo, nahaja v državah izven Evrope, v državah, ki imajo manj sredstev.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |