Katoliška Cerkev v Gruziji in Azerbajdžanu

GRUZIJA IN AZERBAJDŽAN (torek, 27. september 2016, RV) – Katoliška Cerkev v državah, ki ju bo ta konec tedna obiskal papež Frančišek, je majhna.

Cerkev v Gruziji
Število katoličanov v Gruziji je okoli 112 tisoč. 85 odstotkov 4,5 milijonov gruzijskih državljanov je sicer pravoslavnih vernikov, 11 odstotkov pa je muslimanov. Večina katoličanov je armenskega in latinskega obreda, a prisotne so tudi tri skupnosti asirsko-kaldejskega obreda. V državi je navzočih okoli dvajset duhovnikov, med katerimi je več tujcev. Pomaga jim devet stalnih diakonov in redovniki ter redovnice. Med slednjimi izstopajo misijonarke ljubezni, ženska in moška veja kamilijancev, hčere Marije Pomočnice, sestre sv. Nine in frančiškani. Večina le-teh deluje v prestolnici Tbilisi in pa na jugu države, kjer obstajajo povsem katoliške vasi. V glavnem mestu sta dve katoliški cerkvi: katedrala vnebovzetja blažene Device Marije v starem središču in župnijska cerkev sv. Petra in Pavla. Ta je bila edina, ki je ostala odprta v obdobju preganjanja. Od leta 1991 je v njej navzoč misijon Neokatehumenske poti. V njej pa se obhajajo tudi svete maše v angleškem jeziku za priseljence iz Amerike, Evrope in Indije. Druge katoliške cerkve v Gruziji se nahajajo v mestih Vale, Gori, Batumi in v Suhumiju v Abhaziji.

Cerkev v Azerbajdžanu
Azerbajdžan je drugače kot Gruzija ali tudi Armenija večinsko muslimanska država. Vendar pa obstajajo tudi krščanske in judovske skupnosti, katerih navzočnost v državi je starodavna. Med kristjani je najštevilčnejša skupnost ruskih pravoslavnih vernikov. Število katoličanov se giblje okoli 3 do 4 tisoč. Zbrani so v eni sami župniji v prestolnici Baku, posvečeni Kristusu Odrešeniku. Verniki so zaupani skrbi sedmih slovaških salezijancev, katerim pomaga pet misijonark ljubezni. To majhno katoliško skupnost sestavljajo predvsem tujci, ki so v Bakuju zaradi dela, bodisi diplomati ali osebje naftnih družb in tehnični svetovalci.