Zapuščina Benedikta XVI.: Od katekizma do novega humanizma

VATIKAN (torek, 27. september 2016, RV) – Služabnik Boga in človeštva. Biografija Benedikta XVI. je naslov knjige izpod peresa Elia Guerriera, h kateri predgovor je napisal papež Frančišek. Avtor biografije, ki je izšla avgusta letos, je za Radio Vatikan orisal nekatere temeljne poteze zaslužnega papeža Benedikta XVI., spregovoril pa tudi o nastanku dela. Povod za pisanje biografije Josepha Ratzingerja je bil trenutek njegove odpovedi petrinski službi in s tem povezana zbeganost v cerkvenih krogih. »Prepričan sem bil,« pravi Guerriero, »da je ta Benediktova odločitev prišla iz njegove globine in dobrega razumevanja petrinske službe, razumljene kot služenje. Ravno zato je v trenutku, ko je čutil, da nima več dovolj moči za opravljanje te službe, začutil potrebo ali bolje dolžnost, da se ji odpove, četudi ostaja z zakramentalnega vidika zaslužni rimski škof.«

Benedikt XVI. in Frančišek: prijateljstvo in občestvo
Guerriero želi izpostaviti, da je Benedikt XVI. kljub odpovedi papeštvu nadaljeval in nadaljuje življenje molitve in meditacije »znotraj ograde Svetega Petra«, in sicer v veliki vedrini in predvsem »v prijateljstvu in občestvu s svojim naslednikom«. Kakor zapiše papež Frančišek v predgovoru, se je prvič zgodilo, da skupaj živita papež in zaslužni papež. A ker se oba imata rada in dobro živita drug ob drugem, pričujeta o bratstvu, kar je zares izjemno: je pričevanje za Cerkev in ves svet. »Zaslužni papež ne posega v odločitve svojega naslednika, a niti ne živi neke vrste umika, ogorčen in razočaran. Frančišku ostaja blizu, izkazuje mu pokorščino, a tudi svojo molitev in bratsko prijateljstvo«, kar je za Guerriera izjemen zgled tudi za nevernike.

Ratzingerjev katekizem
Pomembna Ratzingerjeva zapuščina katoliški Cerkvi je po avtorjevem prepričanju Katekizem katoliške Cerkve. »Kot kardinal, prefekt Kongregacije za nauk vere, je predsedoval komisiji za njegovo pripravo.« Nemalo jih je takrat nasprotovalo pripravi katekizma. Janez Pavel II. in kardinal Ratzinger pa sta videla potrebo po pripravi povzetka vere, da bi se tako prispevalo k petrinski nalogi pospeševanja enosti Cerkve. Ta katekizem bo ostal Ratzingerjeva zapuščina za več stoletij v življenju Cerkve. Prejšnji katekizem Pija V. je ostal v veljavi vse do koncila, torej pet stoletij. »Kot papež nam je Ratzinger zapustil pričevanje močne vere,« nadaljuje Guerriero. »V obdobju verske krize, ki je prečkala določene plasti Cerkve, bo njegovo pričevanje še dolgo ostalo kot pomemben zgled.«

Osebno srečanje z Jezusom
Knjige o Jezusu, ki jih je Benedikt XVI. opredelil kot milost svojega pontifikata, so še ena pomembna zapuščina tega papeža. To delo je nastalo iz njegove globoke gotovosti kot teologa in človeka vere, da »za molitev potrebujemo osebo«, h kateri molimo, ki nas posluša in sprejema ali ne sprejema naših prošenj. »Ni mogoče napredovati samo z zgodovinsko-znanstvenimi eksegezami, ki nas lahko oddaljijo od konkretnega lika Božjega Sina, ki je človeška osebe in obenem božanska, h kateri se želimo obrniti z zaupanjem in ljubeznijo.« Te Benediktove knjige so po Guerrierovem prepričanju velika zapuščina, ob kateri pričakujemo tudi posledice, saj so odprta besedila, ki bi jih drugi lahko razvijali naprej in vernikom približali lepo in privlačno podobo Jezusa.

Izziv novega humanizma
»Na politično-kulturnem področju nam je Benedikt XVI zapustil vizijo novega humanizma za tretje tisočletje,« izpostavi avtor njegove biografije. To je humanizem, ki je osnovan na dialogu med verstvi in zdravo laičnostjo, ki ne izključuje religioznega, ampak ga integrira, ravno zaradi njegove zmožnosti dvigniti človeka. Je humanizem, ki je postavljen na življenjski stil, katerega središče je mir. Benedikt XVI. je imel v mislih srednjeveško meništvo, kar pa ne pomeni nekega naivnega hrepenenja po preteklosti, ampak »predlog novega modela za svet, poln nasilja, ki Bogu obrača svoja ramena«, še pravi Guerriero in dodaja, da je to »predlog, ki ga Evropa takrat ni znala sprejeti, danes pa vidimo posledice«.