TBILISI (sobota, 1. oktober 2016, RV) – Prvo popoldansko srečanje
papeža Frančiška drugega dne apostolskega potovanja v Gruziji je bilo srečanje z duhovniki,
redovniki in redovnicami v cerkvi Vnebovzete.
Na začetku srečanja je papeža pozdravil apostolski administrator msgr. Giuseppe Pasotto.
Zatem so sledila štiri pričevanja. Najprej je spregovoril triindvajsetletni Kahka,
kot predstavnik vseh mladih katoličanov v Gruziji. Zatem se je Irina, poročena z Zurabom
in mati dveh otrok, papežu Frančišku zahvalila za apostolsko spodbudo Amoris Laetitia
ter spregovorila o težavah, ki jih srečujejo kot verska manjšina med pravoslavno večinsko
miselnostjo. Kot tretji je papeža Frančiška pozdravil gruzijski semeniščnik Kote,
za njim pa je svetega očeta pozdravil armenski duhovnik, ki tu v Gruziji skrbi za
armensko manjšino in za katerega je to že tretje srečanje s papežem Frančiškom. Prvič
se je s papežem srečal v Armeniji, drugič pa med SDM v Krakovu.
Biti trdni v veri
Papež Frančišek: »Dober večer. Hvala dragi brat, ki si govoril kot zadnji. Na misel
mi je prišlo: 'On je priča tega, kar se je zgodilo po maši v Gyumriju (v Armeniji)'.
Sedaj bom povedal. Po končani maši sem povabil katolikosa apostolske cerkve in msgr.
nadškofa, naj se povzpneta na papamobil. Bili smo trije škofje, rimski, apostolski
in armenski. Na papamobilu je bila torej ena lepa sadna kupa. Šli smo naokoli in ko
smo sestopili, se je želela približati neka starka. Koliko je bila stara? Osemdeset
in ni bila stara. (Smeh). V srcu sem začutil njeno željo, da bi se mi približala,
bila je namreč za ograjo. Približala se je. V ustih je imela zlat zob, kot so imeli
nekoč. 'Sem Armenka, a bivam v Gruziji in prišla sem iz Gruzije'. Z avtobusom je potovala
šest ur, da bi srečala papeža. Dan zatem sem jo spet srečal. Gospa, prišli ste iz
Gruzije in ste me hoteli srečati tudi drugi dan? To je vera. Govoril
si o tem, da naj bomo trdni v veri. Biti trdni v veri, je pričevanje te žene. Gospod
Jezus Kristus je namreč pustil Petra na zemlji. In ona je hotela srečati tega Petra.
Trdni v veri pa najprej pomeni sprejeti jo, ohraniti jo in posredovati. Trdni v veri
pomeni, ne pozabiti tisto, kar smo se naučili. Še več, potrebno je, da raste ter da
jo posredujemo svojim otrokom. Zato sem mladim v Krakovu dal posebno poslanstvo in
sicer, da naj govorijo s svojimi starimi starši. Stari starši so nam posredovali vero.
Številni med vami, ki delate med mladimi, morate mlade naučiti, da poslušajo stare
starše, saj bodo tako prejeli svežo vodo vere, da bo ta rastla in da jo bodo lahko
posredovali svojim otrokom. Apostol Pavel, ko govori svojemu ljubljenemu učencu Timoteju,
pravi: 'Ohrani trdno vero, ki si jo prejel od mame in od stare mame.' To je pot, po
kateri moramo hoditi, tako bomo zoreli. Sprejeti vero, ohranjati, da raste in da jo
potem posredujemo naprej. Rastlina brez korenin ne raste, vera, ki ni posredovana
od mame in babice ne raste. Prav tako vera ne raste, če ni posredovana otrokom. O
trdni veri lahko povzamem v treh besedah: spomin preteklosti, pogum sedanjosti ter
upanje prihodnosti. To je o trdnosti v veri in ne pozabimo te gruzijske starke, ki
sem jo drugi dan srečal v Eravanu. Gruzijske babice so znane po tem, da imajo trdno
vero.
Zvestoba, zakoreninjena v spominu
Ti Kote, enkrat si rekel svoji mami: 'Rad bi delal to, kar dela oni človek'. Na koncu
si rekel, da si ponosen, da si katoličan in da boš postal katoliški duhovnik. Vse
zahteva svoj čas. Ti nisi rekel isto, kar si rekel mami... Kaj si rekel mami? Ponovno
gruzijska mama. Mama je sicer izgubila sina, ga je dala Bogu, a ga tudi spremlja na
njegovi poti. Kotejeva mama je izgubila možnost, da postane tašča. Na začetku poklica
je mama, babica. Omenil si ključno besedo: spomin. Ohraniti spomin na prvotni klic.
Ohraniti tisti trenutek, kakor si ti ohranil tisti trenutek: 'Mama jaz bi delal to,
kar počne on'. To ni zgodba, ki ti je prišla na pamet. To je Sveti Duh, ki je govoril.
Povej to redovnikom in redovnicam. Vsi imamo med svojim življenjem ali bomo imeli
temne trenutke. Tudi posvečeni imamo temne trenutke, ko se zdi, da stvari ne grejo
naprej, ko so problemi pri sobivanju v skupnosti, župniji. V takem trenutku je potrebno
ustaviti se in spomniti se trenutka, ko se me je dotaknil Sveti Duh, kakor si omenil
ti. Zvestoba v poklicu je zakoreninjena v spominu tiste nežnosti, ki jo je na začetku
izrekel Bog, pridi za menoj. To je to, kar svetujem vsem vam posvečeni, ne vračajte
se nazaj, ko so težave. Če želite že gledati nazaj, je v takem stanju v redu le spomin
na prvotni trenutek. Tako vera ostane trdna, poklicanost ostane trdna, skupaj z našimi
grehi. Vsi imamo potrebo, da gremo k spovedi. Toda Božje usmiljenje je večje od naših
grehov. Sedaj bi spregovoril o dveh stvareh. Povej mi: 'Je pozimi hladno v Kazahstanu?
Svetovna vojna proti zakonu. Katoličani storimo vse, da ohranimo zakon
Sedaj pa Irina. Govoril sem s posvečenimi, duhovniki… Kako pa je z vero v zakonu?
Zakon je nekaj najlepšega, kar je Bog ustvaril. Sveto pismo pravi: 'Bog je ustvaril
moža in ženo po svoji podobi. Mož in žena, ki sta eno meso, sta Božja podoba. Irina
razumel sem, ko si razlagala težave, ki v zakonu pridejo, nerazumevanja, skušnjave…
razrešimo stvar z ločitvijo, on poišče drugo, jaz drugega…in začnemo znova. Irina,
a veš, kdo plača ceno ločitve? Kdo plača? Dve osebe. Oba in še več. Bog plača ceno,
saj ko se loči meso, ki je postalo eno, umaže Božjo podobo. Ceno plačajo tudi otroci.
Ne veste, dragi bratje in sestre, ne veste, kako trpijo mali otroci, ko gledajo prepir
in ločitev staršev. Vse je treba storiti, da se reši zakon. Je normalno, da se v zakonu
prepira? Da, normalno je, se zgodi, da letijo krožniki. Toda, če je resnična ljubezen
med vama, se takoj spravita. Svetujem poročenim: 'Prepirajta se, kolikor hočeta,
toda ne končajta dneva, da se ne pomirita. Pa veste zakaj? Hladna vojna naslednji
dan je zelo, zelo nevarna. Koliko zakonov je rešenih, če imata ob koncu dneva pogum,
da ne pripravita govorov, ampak končata dan s pomiritvijo in kakšno nežnostjo. Res
je, so tudi bolj zapletene stvari, ko se vplete hudič in postavi pred moža žensko,
ki se mu zdi lepša, kot je njegova, ali ko postavi pred ženo moža, ki se zdi, da boljši,
kot je njen. Takoj zaprosite, ko pride ta skušnjava, takoj zaprosite za pomoč. To
je to, kar si ti rekla, da pomagamo parom. Kako se pomaga parom? Pomaga se jim s sprejemom,
s spremljanjem, z razločevanjem in s ponovno vključitvijo v telo Cerkve. Sprejeti,
spremljati, razločevati in ponovno vključiti. V katoliški skupnosti je potrebno pomagati
jim, da se reši zakon. V zakonu so tri zlate besede. Poročene bi vprašal: 'Se imata
rada? Če nekdo nekomu kaj dobrega stori, znate reči hvala? Če kdo od vaju stori neumnost,
znate prositi odpuščanje? Če želite peljati naprej kakšen načrt, izlet znate vprašati
za mnenje drugega? Smem, hvala, oprosti. Če se v zakonu uporabljajo te tri besede…,
bo zakon šel dobro naprej. Irina, omenila si današnjega velikega sovražnika poročenih,
teorijo gender. Danes je svetovna vojna, ki hoče uničiti zakon, a ne uničije
z orožjem, temveč z idejami. Ideološka konolizacija je namreč tista, ki uničuje. Da
se obranimo pred ideološko kolonizacijo, če so težave, je potrebna čimprejšnja pomiritev
in sicer še preden se konča dan. In ne pozabite na te tri besede: Smem, hvala, oprosti.
Mati Marija in mati Cerkev
In ti Kakha si govoril o odprti Cerkvi, ki se ne zapre sama vase, ki je Cerkev za
vse, Cerkev mama. Dve ženi sta, ki ju je Jezus želel za vse nas. Svojo mamo in svojo
nevesto. Obe sta si podobni. Jezusova Mati je bila nam izročena kot naša Mati. Mati
Cerkev je naša mati. Z Materjo Marijo in z materjo Cerkvijo lahko gremo naprej. Zdi
se, da je Jezus izbral žene, da izročajo vero naprej. Marija Sveta Mati, Cerkev sveta
nevesta Božja, mama in babica, ki sta nam dali vero. Marija, Cerkev, mama, babica
branijo vero. Vaši starodavni menihi so govorili: Ko pride duhovna razburkanost, se
je potrebno zateči pod plašč Svete Božje Matere. Marija je model Cerkve, mame, žene.
Ekumenizem
Zadnja stvar. Kdo je to rekel? Kote. Problem ekumenizma. Nikoli se prepirati. Pustimo
teologom, da študirajo dogmatiko Cerkve. Kaj moram storiti jaz s svojim pravoslavnim
prijateljem? To, da sem odprt. Ga moram spreobračati? Velik greh proti ekumenizmu
je prozelitizem. Nikoli prozelitizma s pravoslavnimi. Naši bratje in sestre so. Učenci
Jezusa Kristusa. Zaradi zgodovinskih razmer smo postali tako. Verujemo v Očeta, Sina,
Svetega Duha, Božjo Mater. Prijateljstvo, hoditi skupaj, moliti drug za drugega in
opravljati dobra dela skupaj. To je ekumenizem. Nikoli obsojati, pustiti ga samega,
ker je pravoslaven!
Varovati se posvetnosti
Rad bi zaključil s ubogim Kotejem. Rekel si: Sveti oče ponosen sem, da sem katoličan
in bom postal gruzijski katoliški duhovnik. Tebe in vse vas gruzijske katoličane prosim,
prosim, da se ubranite posvetnosti. Jezus nam je zelo močno govoril proti posvetnosti.
Med govorom pri zadnji večerji je prosil Očeta za učence, naj jih obrani pred posvetnostjo,
pred svetom. Vsi skupaj prosimo za to milost, da nas Gospod ubrani pred posvetnostjo.
Naj nas napravi može in žene Cerkve, trdne v veri, ki smo jo prejeli od mame in babice,
trdne v veri pod Materinim plaščem. Zmolimo Zdrava Marija. Prosim vas, molite zame.«
Blagoslov.
All the contents on this site are copyrighted ©. |