Prostori, ki so po novem na ogled v letni papeški rezidenci

CASTEL GANDOLFO (nedelja, 23. oktober 2016) – Včeraj so v Apostolski palači v Castel Gandolfu prvič za javnost odprli tamkajšnje papeško stanovanje. 

Salon Švicarjev
Salon Švicarjev je prostor, v katerem so se 24 ur na dan nahajali oboroženi stražarji vojske, ki že od 22. januarja 1506 zvesto služi svetemu očetu. V tej dvorani je večina papežev 20. stoletja, vključno s papežem Benediktom XVI., sprejemala neuradne delegacije ali skupine romarjev.

Za uradne delegacije pa je papeški protokol v omenjeni dvorani predvideval vojaški pozdrav švicarske garde, medtem ko je srečanje s svetim očetom potekalo v sosednjem prostoru, t.j. v Dvorani papežev.

Prestolna dvorana
V Prestolno dvorano, v kateri je papež goste pričakal na prestolu, so lahko vstopili samo najpomembnejši gostje. Kadar je šlo za obisk, ki je bil bolj prijateljske narave, je sveti oče gostu lahko pokazal pogled na Rim – ob zelo jasnih dnevih se od tam namreč vidi celo kupola svetega Petra.

Glasbena galerija in kapela
Iz Prestolne dvorane nas pot pelje do Glasbene galerije, v kateri je shranjen dragoceni prestol papeža Inocenca X. V naslednjem prostoru se nahaja kapela Palače. Obnovil in posvetil jo je papež Klemen XIII., ki je uvedel večerno molitev rožnega venca skupaj z vsemi prisotnimi v palači.

Konzistorna dvorana
Konzistorno dvorano so uporabljali le za uradna srečanja kardinalskega zbora s svetim očetom. Konzistoriji so bili lahko izredni, kadar so to narekovale posebne potrebe Cerkve ali obravnavanje težkih primerov; redni, kadar se je moral sveti oče posvetovati s kardinali o kakšnem pomembnem vprašanju ali ob posebnih slovesnostih; javni pa so bili sklicani ob imenovanju škofov pomembnih mest, prošnji za placet (dovoljenje) ob zaključkih procesov za zadeve svetnikov ali ob imenovanju novih kardinalov. V tej konzistorni dvorani je npr. 29. oktobra 1953 papež Pij XII. imenoval  pet kardinalov, med katerimi je bil tudi Angelo Roncalli, kasnejši papež Janez XXIII. 

Zasebni prostori: knjižnica, delovna soba, spalnica
Konzistorni dvorani sledijo zasebni prostori papežev – najprej knjižnica svetega očeta, delovna soba s skromno mizo, na kateri je reševal vprašanja Cerkve, pripravljal homilije in pisal okrožnice.

Spalnica svetega očeta, s pogledom na jezero, je nedvomno najbolj zaseben prostor Apostolske palače. V njej se je med drugim zaključilo zemeljsko življenje papeža Pija XII. leta 1958 in Pavla VI. 20 let pozneje, po atentatu na trgu svetega Petra pa je v njej dva meseca okreval tudi papež Janez Pavel II.

Papež Pij XII. med vojno v Apostolski palači nudil zatočišče 12.000 ljudem
Ti zasebni prostori pa so povezani tudi s posebej tragičnim trenutkom zgodovine 20. stoletja. Po izkrcanju ameriške vojske v mestu Anzio 22. januarja 1944 se je namreč okolica Castel Gandolfa spremenila v eno najbolj krvavih prizorišč druge svetovne vojne. Tamkajšnji prebivalci so prišli v papeške vile, ki jih je zanje odprl papež Pij XII. Zahvaljujoč dejstvu, da gre za izventeritorialno območje Vatikana, je sveti oče nudil zatočišče več kot 12.000 ljudem, ki so se vse do osvoboditve Rima 4. junija 1944, nastanili po različnih predelih posestva, vključno z Apostolsko palačo. Sobe tega papeškega stanovanja, ki je od včeraj odprto za javnost, so bile namenjene porodnicam. V štirih mesecih in pol se je tako v zasebnih prostorih svetega očeta rodilo približno 40 otrok.

Zasebna kapela
Poleg papeževe spalnice je zasebna kapela, ki so jo odprli na željo papeža Pija XI. Na oltarju je kopija slike Marije iz Čenstohove, ki so jo papežu podarili poljski škofje, saj je bil med letoma 1918 in 1921 na Poljskem – najprej kot vizitator, potem pa tudi kot apostolski nuncij.