VATIKAN (četrtek, 27. oktober 2016, RV) – S svetim očetom so se
ob začetku novega akademskega leta srečali člani Papeškega inštituta Janez Pavel II.,
ki letos praznuje 35 let svojega delovanja. Papež Frančišek je v govoru dejal, da
se odnos med moškim in žensko odraža v družbenih vezeh. »Kadar stvari med moškim
in žensko gredo dobro, gresta dobro tudi svet in zgodovina.« Dinamike odnosa
med Bogom, moškim in žensko in njunimi otroki pa so »zlati ključ za razumevanje
sveta in zgodovine«.
Zakonski in družinski odnosi na preizkušnji
V sedanjih okoliščinah so zakonske in družinske vezi na različne načine na preizkušnji.
Uveljavljanje kulture, ki poveličuje narcistični individualizem, pojmovanje svobode,
ki je ločena od odgovornosti do drugega, naraščanje brezbrižnosti do skupnega dobrega,
uveljavljanje ideologij, ki neposredno napadajo družinski načrt, kakor tudi naraščanje
revščine, ki ogroža prihodnost mnogih družin – vse to so razlogi za krizo sodobne
družine. Obstajajo tudi odprta vprašanja razvoja novih tehnologij, ki omogočajo prakse,
ki so včasih v konfliktu z resničnim dostojanstvom človeškega življenja. Papež je
zbrane spodbudil, da k tem novim in delikatnim področjem pristopajo z vso potrebno
ostrino, ne da bi pri tem podlegli skušnjavi in jih hoteli olepšati.
Zaveza med moškim in žensko
Negotovost in neorientiranost, ki se dotikata temeljnih čustvenih drž osebe in življenja,
destabilizirata vse vezi, tako družinske kot družbene, s tem ko povzročata vedno večjo
prevlado ''jaz-a'' nad ''mi-jem'', posameznika nad družbo. Takšno stanje oporeka načrtu
Boga, ki je svet in zgodovino zaupal zavezi med moškim in žensko. »Ta zaveza po
svoji lastni naravi vključuje sodelovanje in spoštovanje, velikodušno predanost in
deljeno odgovornost, zmožnost priznati razliko kot bogastvo in obljubo in ne kot motiv
za podložnost in zanemarjanje dolžnosti.«
Brisanje spolne razlike namesto reševanja problemov
»Priznanje dostojanstva moškega in ženske vodi v pravilno ovrednotenje njunega
vzajemnega odnosa.« Kako lahko sicer temeljito spoznamo konkretno človeškost,
iz katere smo oblikovani, če ne preko te razlike? Do tega pa pride, ko se moški in
ženska pogovarjata in se sprašujeta, se imata rada in skupaj delujeta, z vzajemnim
spoštovanjem in naklonjenostjo. »Nemogoče je zanikati prispevek moderne kulture
k odkritju dostojanstva spolne razlike,« je zatrdil papež. »Zato je tudi
zelo nenavadno ugotoviti, da se sedaj ta kultura kaže kot blokirana z držo, ki razliko
zabrisuje, namesto da bi reševala probleme, ki jo mrtvičijo.«
Odnos med moškim in žensko se odraža v družbi
Papež je nadaljeval, da je družina »nenadomestljivo naročje za uvajanje v stvariteljsko
zavezo moškega in ženske«. Cilj te vezi, ki jo podpira milost Boga Stvarnika
in Odrešenika, je, da se na različne načine uresniči v njunem odnosu, kar se odraža
v različnih skupnostnih in družbenih vezeh. Globoka soodnosnost med družinskimi liki
in družbenimi oblikami te zaveze – na področju verstva, etike, dela, ekonomije, politike,
skrbi za življenje in odnosa med generacijami – je že splošno očitna. »V resnici,
kadar stvari med moškim in žensko gredo dobro, gresta dobro tudi svet in zgodovina.
V nasprotnem primeru pa svet postane negostoljuben in zgodovina se ustavi,« je
poudaril papež.
Zlati ključ za razumevanje sveta in zgodovine
Pričevanje o človečnosti in lepoti krščanske izkušnje družine nas bo morala še temeljiteje
navdihovati. Cerkev v družini vidi podobo zaveze Boga s celotno človeško družino.
Sveti Pavel pa zapiše, da je to velika skrivnost. Dejavna ljubezen Cerkve nas zato
obvezuje, da na doktrinalni in pastoralni ravni beremo in za naš čas interpretiramo
resnico in lepoto Božjega stvariteljskega načrta. »Izžarevanje tega božanskega
načrta v kompleksnosti današnjega stanja zahteva posebno razumnost ljubezni. In prav
tako veliko evangeljsko predanost, ki jo vodita veliko sočutje in usmiljenje do ranljivosti
in zmotljivosti ljubezni med človeškimi bitji.« Frančišek je poudaril, da so
dinamike odnosa med Bogom, moškim in žensko in njunimi otroki »zlati ključ za
razumevanje sveta in zgodovine« ter tudi za razumevanje globine ljubezni samega
Boga.
Pastorala: ne samo »oddaljenost«, ampak predvsem »bližina«
Družine, ki sestavljajo Božje ljudstvo in s svojo ljubeznijo gradijo Gospodovo Telo,
so poklicane, da se bolj zavedajo daru milosti, ki ga prinašajo one same, in postanejo
ponosne, da ga lahko dajo na razpolago vsem ubogim in zavrženim, ki so obupali na
tem, da bi ga lahko našli ali ponovno našli. Današnja pastoralna tema ni samo »oddaljenost«
od mnogih idealov in praks krščanske resnice o zakonu in družini. Bolj pomembna postaja
tema »bližine« Cerkve: bližina novim generacijam mladoporočencev in bližina
v situacijah človeške slabotnosti. »Neločljiva vez Cerkve z njenimi otroki je
najočitnejše znamenje zveste in usmiljene Božje ljubezni.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |