Kardinal Amato o štirih novih blaženih španskih mučencih: Spomin in opomin

VATIKAN (sobota, 29. oktober 2016, RV) – Danes je v Madridu potekala beatifikacija Joséja Antolína Gómeza in njegovih treh tovarišev. Gre za štiri benediktince, ki so umrli mučeniške smrti v času španskega preganjanja leta 1936. Več o novih blaženih je za Radio Vatikan povedal kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov.

Mučenci umrli v enem izmed mnogih pobojev duhovnikov
»Gre za enega izmed mnogih pobojev, ki so bili izvršeni proti katoliškemu kleru v času tistih žalostnih let preganjanja Cerkve. Tudi blaženi benediktinci so pokazali, da se ne bojijo mučeništva, saj so ga prenašali s krščansko močjo ter v duhu ponižnosti in odpuščanja. Dobro so se zavedali priporočila benediktinskega pravila, ki pravi: "Ne vračati hudega s hudim. Ne žaliti, ampak potrpežljivo prenašati prejete žalitve. Ljubiti sovražnike. Ne preklinjati, ampak blagoslavljati tiste, ki nas preklinjajo. Trpeti preganjanja za pravičnost." Tako ravnajo naši mučenci. Bili so ustreljeni v svoji domovini, hladnokrvno so bili umorjeni – ne zato, ker bi bili zločinci, ampak zato, ker so bili duhovniki. Eden izmed njih, p. Antolín, ki je že pobegnil leta 1918 v času mehiškega preganjanja, je bil aretiran in obsojen na smrt z mučenjem skupaj s 430 osebami. Umrl je vzklikajoč besede: "Živel, Kristus Kralj!"«

Začasna nadvlada kraljestva zla
»Gre za veliko uganko zla, zaradi katerega človekovo srce podivja. Družbeno-politično ozračje 30-ih let prejšnjega stoletja v Španiji je bilo zaznamovano z dotedaj nevidenim nasiljem proti katoliški Cerkvi. Mislim, da lahko z očmi vere vidimo v tej grozi začasno nadvlado kraljestva zla, ki ga sestavljajo sovraštvo in konflikti, nad Božjim kraljestvom, ki je kraljestvo miru, pravičnosti in ljubezni.«

Španska zemlja – blagoslovljena dežela mučencev, svetnikov, misijonarjev
»V Evangeliju beremo, da je pred Jezusovo smrtjo "sonce otemnelo in se je stemnilo po vsej zemlji." (Lk 23,44) Sovražnik Boga je za kratek čas uspel razprosteti svoje hladno krilo smrti ter bratomorne sovražnosti in sicer tako, da je z nedolžno krvjo namočil špansko zemljo, blagoslovljeno deželo mučencev, svetnikov, misijonarjev.«

Ohraniti spomin na pravične in njihovo pričevanje
V nadaljevanju pogovora je kardinal Amato odgovoril na vprašanje, zakaj Cerkev ponovno odpira to tragično stran zgodovine: »Odgovor je preprost. Cerkev tista krvava leta ponovno bere zaradi dveh razlogov. Predvsem zato, ker želi ohraniti spomin na pravične, na njihovo pričevanje za dobro.«

Kdo so novi blaženi?
»Štirje menihi so bili dobre in krotke osebe. Biograf  p. Joséja Antolína Gómeza pravi, da  je bil nasmejana, duhovita in omikana oseba, ki se je darovala za druge. Eden od zapisov pravi: "V spovednici je bil za duše učitelj, oče, svetnik."

Tudi za p. Antolína Pablosa pravijo, da je bil menih v celici, v spovednici ter v knjižnici. Kot misijonar v Mehiki je že čudežno pobegnil v preganjanju, ki je v tej državi izbruhnilo leta 1914. Vedno je bil na razpolago številnim vernikom, ki so ga spraševali za nasvete.

Madridčan Juan Rafael Mariano Alcorer Martínez, učen mož, ki je imel zelo rad liturgijo, je bil sijajen govornik in pisatelj.

Tudi p. Luis Eulogio Vidaurrázaga Gómez, najmlajši izmed štirih menihov, je bil po značaju plemenit in iskren. Kot cenjen pridigar je bil predvsem apostol evharistije.

Štirje benediktinci se danes pridružujejo 1.600 španskim mučencem, ki jih je Cerkev razglasila za blažene od leta 1987. Gre za neizmerno množico vernikov, ki so žrtvovali svoje življenje, da bi preprečili razkristjanjenje v Španiji.«

Opomin, da se ta dogodek groze in smrti ne bi več ponovil
»S spominom na mučence pa Cerkev želi tudi opomniti tako verne kot tudi neverne, da se ta dogodek groze in smrti ne bi več ponovil, ampak da bi vsak dan ustvarjali dejanja življenja, priložnosti za srečanje, drže sprejemanja in razumevanja. Po zgledu mučencev Cerkev danes vse vabi, da bi živeli po evangeljskih blagrih; da bi se mogel človek odžejati z dobrodejno vodo odpuščanja, blagosti, bratstva, veselja.

Nazadnje nas pričevanje mučencev spominja na Jezusove besede, ki nas vabijo, naj se ne bojimo: "Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti" (Mt 10,28).«