Ob koncu leta Usmiljenja izšlo apostolsko pismo Misericordia et misera

VATIKAN (ponedeljek, 21. november 2016, RV) – Danes je izšlo apostolsko pismo papeža Frančiška Misericordia et misera – Usmiljenje in usmiljenja potrebna. Na tiskovnem uradu Svetega sedeža ga je predstavil msgr. Rino Fisichella, predsednik Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije.

Usmiljenje predstavlja bitnost Cerkve
Da bi razumeli, ali je jubilej dosegel želeni uspeh, je treba vzeti v roke apostolsko pismo Misericordia et misera – Usmiljenje in usmiljenja potrebna, je zatrdil msgr. Fisichella in navedel  besede iz začetka dokumenta: »Usmiljenje namreč ne more biti nekakšen oklepaj v življenju Cerkve, ampak predstavlja njeno bitnost, ki razodeva in dela otipljivo globoko resnico evangelija. Vse se razodeva v usmiljenju; vse se rešuje v Očetovi usmiljeni ljubezni« (Mm 1). Papež Frančišek, izhajajoč iz evangeljskega prizora, ki pripoveduje o srečanju med Jezusom in prešuštnico (glej Jn 8,1-11), nakaže pot Cerkve v prihodnje, da bi lahko bila vedno bolj orodje usmiljenja v odnosu do vseh, brez izključevanja nikogar.

Misijonarji usmiljenja ohranjajo svojo službo
Apostolsko pismo izpostavlja dva stebra, ki ju zahteva usmiljenje: da se ga obhaja in da se ga živi. Pri tem papež poda nekaj pastoralnih smernic, ki lahko pomagajo pri načrtovanju življenja krščanskih skupnosti. Na prvem mestu je obhajanje usmiljenja. Pomembna novost je, da je papež Frančišek misijonarjem usmiljenja podaljšal službo, »da bi še ostala do nadaljnje odločitve kot konkretno znamenje, da je milost jubileja na vseh koncih sveta še naprej živa in učinkovita«  (Mm 9). Delovanje misijonarjev usmiljenja je namreč bilo v jubileju zelo rodovitno.

Več mesta za Božjo besedo
Papež poudarja pomembno vlogo Božje besede, ki naj bi v pastoralnih načrtih dobila večje mesto: »Primerno bi bilo, da bi vsaka skupnost na eno od nedelj bogoslužnega leta obnovila zavzetost za širjenje, poznavanje in poglabljanje Svetega pisma; ta nedelja bi bila povsem posvečena Božji besedi, da bi razumeli neizčrpno bogastvo, ki prihaja iz tega nenehnega dialoga med Bogom in njegovim ljudstvom« (Mm 7).

Svetovni dan revnih
Drugi steber, ki ga izpostavlja apostolsko pismo, pa je »živeti usmiljenje«, pri čemer je izpostavljen socialni vidik, tesno povezan z usmiljenjem. »Ne zadržujmo ljubosumno samo zase, kar smo prejeli,« zapiše papež. »Naučimo se to podeliti s trpečimi brati, da jih bo podpirala moč Očetovega usmiljenja. Naše skupnosti naj se odprejo, da bodo dosegle tiste, ki živijo na njihovem ozemlju, da bo do vseh s pomočjo pričevanja vernikov dospela Božja nežnost« (Mm 19). Frančišek zato predlaga obhajanje svetovnega dne revnih.

V jubileju v Rim prišlo 21 milijonov romarjev
Msgr. Rino Fisichella je na tiskovni konferenci predstavil tudi statistične podatke v zvezi s svetim letom. Jubileja v Rimu se je udeležilo 21.292.926 romarjev. Najštevilčnejši so bili Italijani, zatem nemško govoreči romarji, sledijo ZDA, Poljska in Španija. Romarji so prišli iz 156 držav. »Zares lahko rečemo, da nas je obiskal svet,« je dodal msgr. Fisichella. Zahvaljujoč podatkom, ki so jih zagotovile nekatere največje škofije po svetu, pri papeškem svetu ocenjujejo, da je v jubileju sveta vrata po vsem svetu prestopilo med 700 in 850 milijonov vernikov. Temu številu je treba dodati še velika svetovna svetišča, ki so v povprečju registrirala tri milijone vernikov. Na primer, marijansko svetišče v Krakovu je obiskalo pet milijonov katoličanov, gvadalupsko Marijino cerkev pa 22 milijonov romarjev. Msgr. Fisichella je zatrdil, da je vsega skupaj po vsem svetu sveta vrata prestopilo od 900 do 950 milijonov vernikov. Predsednik papeškega sveta je še izpostavil visok obisk uradne spletne strani jubileja, ki je doseglo številko 6.523.000, več kot 16 milijonov je bilo ogledov strani, registriralo pa se je dobrih osem milijonov oseb.