2016-12-01 13:47:00

Jutranja sveta maša: Odpor pride, da bi zaustavil proces spreobrnjenja


VATIKAN (četrtek, 1. december 2016, RV) – Vsakdo od nas ima v srcu skrit odpor, ki se zoperstavlja milosti. Potrebno ga je najti in Gospoda prositi za pomoč, da bi se prepoznali kot grešnike. Tako se je glasila spodbuda papeža Frančiška med današnjo jutranjo sveto mašo, ki jo je kakor običajno daroval v kapeli Doma sv. Marte.

Med homilijo je izhajal iz prošnje, da bi Božja milost premagala odpor greha. V življenju kristjana vedno obstaja kakšen odpor, ki mu onemogoča iti naprej. Sveti oče se je zaustavil ob različnih oblikah tega odpora. Lahko je odprt. To je odpor Savla, ki se je milosti upiral, a je bil prepričan, da izpolnjuje Božjo voljo. Jezus sam mu je nato dejal, naj se ustavi, in Savel se je spreobrnil. Po papeževih besedah je odprt odpor »zdrav«, saj je odprt tudi za milost, da se kot grešniki spreobrnemo. Nevarnejši pa je »skrit odpor«. Vsakdo od nas ima lasten slog skritega odpora milosti. Potrebno ga je najti in položiti pred Gospoda, da bi nas On očistil. Ta odpor je tisto, kar je Štefan očital pismoukom: upirali so se Svetemu Duhu, medtem ko so se hoteli pokazati, kakor da si prizadevajo za Božjo slavo. Opozoriti na to je Štefana stalo življenja.

Odpor zaseje hudič, da bi zaustavil proces spreobrnjenja
Kakšna je narava tega skritega odpora, ki ga imamo vsi, se je zatem vprašal sveti oče. Vedno pride, da bi zaustavil proces spreobrnjenja. Vedno! In ustaviti se nikakor ne pomeni boriti se proti njemu. »Biti pri miru; morda nasmehniti se: toda ti ne boš prišel skozi. Zoperstaviti se pasivno, skrivoma.« Kadar je v instituciji ali v družini v teku kakšen proces spreminjanja, se pogosto sliši govoriti o odporu. Papež na to odgovarja: »Bogu hvala!« Kajti če ni bi bilo odpora, stvar ne bi bila od Boga. Ta odpor namreč tam zaseje hudič, da Gospod ne bi mogel iti naprej.

Odpor praznih besed – duhovno kameleonstvo
Obstajajo tri vrste skritega odpora. Prvi je odpor »praznih besed«. V današnjem evangeljskem odlomku slišimo Jezusa reči, da ne pride vsak, ki govori »Gospod, Gospod« v Božje kraljestvo. Ali pa v priliki o dveh sinovih, ki ju Oče pošlje v vinograd: eden odgovori »ne«, a nato gre, medtem ko drugi pravi »da«, toda nato ne gre. To pomeni vedno diplomatsko reči »da«, medtem ko je v resnici »ne«; izgubljati veliko besed o tem, da bomo vse spremenili, a v resnici ne spremenimo ničesar. »V tem je duhovno kameleonstvo.« To so tisti, za katere je vse »da«, medtem ko je vse »ne«. To je odpor praznih besed.

Odpor besed upravičevanja – kristjana je upravičila Božja Beseda
Sledi odpor »besed upravičevanja«. Tega vidimo takrat, ko se oseba nenehno upravičuje, ko vedno najde nek razlog za ugovor: »Ne, to sem storil zaradi tega.« Kadar slišimo veliko upravičevanja, ne čutimo prijetnega vonja Boga, ampak neprijeten vonj hudiča. Kristjanu se ni treba upravičevati, je pojasnil papež. Kajti upravičila ga je Božja Beseda. Gre namreč za odpor z besedami, ki poskušajo upravičiti moje stališče, da ne bi sledil tistemu, kar mi nakazuje Gospod.

Odpor obtoževalnih besed – ni potrebe po spreobrnjenju
Tretji pa je odpor »obtoževalnih besed«: ko se obtožuje druge, da ne bi gledali nase. Ni potrebe po spreobrnjenju in tako se zoperstavlja milosti. Na to opozarja prilika o farizeju in cestninarju.

Naj tvoja milost premaga odpor greha
Odpor torej ni samo tisti veliki zgodovinski odpor, kot je na primer Maginotova linija, ampak obstaja v našem srcu in sicer vsak dan. Odpor milosti je dobro znamenje, saj nam kaže, da Gospod deluje v nas. Poskrbeti pa moramo, da ta odpor pade in gre milost lahko naprej. Odpor se namreč poskuša skriti za formalnost praznih besed, besed upravičevanja, obtoževalnih besed in mnogih drugih. Prizadeva si, da ne bi dopustili, da nas Gospod popelje naprej, saj je v tem vedno prisoten križ. Kjer je Gospod, bo zmeraj križ, majhen ali pa velik. Odpor križu, odpor Gospodu, je tisto, kar nas vodi do odrešenja, je zatrdil sveti oče. Ko pride do odpora, se nam zato ni treba bati Gospoda prositi za pomoč in se prepoznati kot grešnike:

»Pravim vam, da se vam ni treba bati, kadar vsakdo med vami, vsakdo med nami, v svojem srcu odkrije odpor. Jasno recite Gospodu: 'Glej, Gospod, to poskušam prekriti, to storiti, da ne bi pustil vstopiti tvoji besedi … Gospod, pridi mi na pomoč z veliko močjo. Naj tvoja milost premaga odpor greha.' Odpor je vedno sad izvirnega greha, ki ga nosimo v sebi. Je grdo čutiti odpor? Ne, lepo je! Grdo je sprejeti ga kot obrambo pred Gospodovo milostjo. Čutiti odpor je normalno; pomeni reči: 'Sem grešnik, Gospod, pomagaj mi!'« Naj nam to premišljevanje pomaga pripraviti se na božič, tako je papež Frančišek sklenil današnjo homilijo.

Papež Frančišek spomnil na bl. Charlesa de Foucaulda
Med jutranjo sveto mašo je papež Frančišek sicer spomnil tudi na bl. Charlesa de Foucaulda. Danes namreč mineva natanko sto let od njegove smrti. Umorjen je bil 1. decembra 1916 v Alžiriji. Charles de Foucauld je bil po papeževih besedah človek, ki je premagal odpor in njegovo pričevanje je v Cerkvi naredilo veliko dobrega: »Prosimo, naj nas iz nebes blagoslovi in nam pomaga hoditi po njegovih sledeh uboštva, kontemplacije in služenja ubogim.«








All the contents on this site are copyrighted ©.