VATIKAN (sobota, 3. december 2016, RV) – Prejšnjo nedeljo, 27. novembra, se je začelo Kalasančevo jubilejno leto, ki bo trajalo do 25. novembra 2017. Papež Frančišek je ob tej priložnosti napisal sporočilo, v katerem navaja povod za jubilej. To je 400. obletnica rojstva pobožnih šol in verske kongregacije in 250. obletnica kanonizacije ustanovitelja, sv. Jožefa Kalasanca. Četudi so okoliščine, v katerih se je red porodil, drugačne od današnjih, pa so potrebe, na katere le-ta odgovarja, v svojem bistvu iste: »Otroci in mladi potrebujejo nekoga, ki jim deli kruh sočutja in znanja, ubogi nas še naprej kličejo in zbirajo, družba mora biti preoblikovana v skladu z vrednotami evangelija in Jezusovo oznanilo mora biti prineseno vsem ljudstvom in vsem narodom,« tako piše sveti oče.
»Izhod«: znali so prevzeti pastoralne službe tam, kjer je bila potreba
Pobožne šole so se preko štirih stoletij ohranile s stalno držo odprtosti za stvarnost
in z »izhodom«. Najprej iz Rima v manjše kraje, nato iz Italije v druge evropske
države, ter nazadnje tudi na druge celine. Člani Družbe duhovnikov za pobožne šole
so svoje poslanstvo vedno opravljali na vzgojnem področju, vendar pa so bili sposobni
svojo karizmo utelesiti tudi v drugih okoljih. Znali so odgovoriti na cerkvene spodbude
in prevzeti pastoralne službe tam, kjer je bila potreba. Nazadnje, po II. vatikanskem
koncilu, ki zahteva aktivnejše sodelovanje laikov pri življenju Cerkve, so ustanovili
še bratstva in moške ter ženske dobre volje povabili, da bi z njimi delili karizmo
in poslanstvo.
Skupni dom pobožnih šol naj se napolni s Svetim Duhom
Jubilejno leto je priložnost, da bi se spomnili »tistega, kar so in kar so poklicani
biti«. »Gospoda prosim,« piše papež, »da vam podeli živeti tista
nagnjenja, ki so vašega ustanovitelja napravila svetega. Na ta način bodo pobožne
šole to, kar je želel sv. Kalasanc, in to, kar potrebujejo otroci in mladi.«
»Pustite, da se skupni dom pobožnih šol napolni s Svetim Duhom,« še spodbuja
papež: »Predvsem hodite po sledeh, ki so zapisane v očeh otrok in mladih. Poglejte
jim v obraz in pustite se okužiti z njihovim sijajem, da bi bili prinašalci prihodnosti
in upanja.«
Vzgajati, oznanjati, preoblikovati
Geslo jubilejnega leta se glasi »Vzgajati, oznanjati, preoblikovati«. Danes
bolj kot kdajkoli prej potrebujemo »evangelizacijsko pedagogiko, ki bi znala preoblikovati
srca in stvarnost v soglasju z Božjim kraljestvom«. Krščanska vzgoja, zlasti
med najrevnejšimi in tam, kjer je malo prostora za veselo novico, je privilegirano
sredstvo za dosego tega cilja. V vzgojni karizmi so nešteti potenciali in mnoge med
njimi je treba šele odkriti. Vzgoja omogoča doumeti in sprejeti Božjo navzočnost v
srcu vsakega človeškega bitja.
Zelo vredno, zelo plemenito, zelo zaslužno, zelo dobrodejno …
Sv. Jožef Kalasanc je poslanstvo, kateremu je posvetil svoje življenje, opisal kot
»zelo vredno, zelo plemenito, zelo zaslužno, zelo dobrodejno, zelo koristno, zelo
potrebno, zelo ukoreninjeno v naši naravi, zelo usklajeno z razumom, zelo cenjeno,
zelo prijetno in zelo slavno«. Te njegove besede so veljavne tudi danes, poudarja
papež, ki spominja na milijone otrok brez dostopa do izobrazbe, omejene v njihovih
željah in načrtih za prihodnost zaradi sebičnosti in človeške lakomnosti; na otroke,
ki so morali šole in domove zapustiti zaradi vojne ter potrebujejo posebno vzgojno
pozornost; in navsezadnje tudi na otroke iz sekulariziranega sveta, ki potrebujejo
pristne vzgojitelje, ki bi jim pomagali rasti začenši iz globokih korenin, ki bi jim
pokazali Kristusa in bi jih spremljali na poti življenja.
Božansko postane človeško, nebeško postane zemeljsko …
Papež Frančišek nadaljuje, da biti del verske družine za sv. Jožefa Kalasanca pomeni
izbrati pot nenehnega in odločnega poniževanja: biti majhen in se identificirati z
majhnimi, biti ubog z ubogimi. »Zgodovina našega zveličanja je zgodovina najvišjega
ponižanja: božansko postane človeško, nebeško postane zemeljsko, večno postane začasno,
absolutno postane krhko, Božja modrost postane norost in njegova moč postane slabotnost;
kajti Življenje, resnično Življenje, se poniža vse do smrti, smrti na križu.«
Hoditi za Jezusom pomeni slediti njegovemu ponižanju, pomeni prispeti, kakor On, do
dna človeštva, in tam postati služabnik.
Polnost in veselje v vsakodnevnem poniževanju sredi otrok in mladih
Ustanovitelj Družbe duhovnikov za pobožne šole je odkril, da je pot poznavanja samih
sebe in udejanjanja najvišjih kreposti ponižanje pred otroki, predvsem pred zapuščenimi,
da bi jih pripeljali do luči. Na isti način, kot je Gospod resnično srečo in blaženost
želel položiti v nizkost križa, tako vi, kot posvečene osebe – tako se glasi spodbuda
papeža Frančiška na koncu sporočila – najdete vašo polnost in vaše veselje v vsakodnevnem
poniževanju sredi otrok in mladih, zlasti najbolj revnih in ubogih. Družba duhovnikov
za pobožne šole namreč ni bila ustanovljena zaradi druge veličine kakor zaradi majhnosti,
ne zaradi drugega vrha kakor zaradi ponižanja.
All the contents on this site are copyrighted ©. |