2016-12-03 10:53:00

Papež za Kalasančevo jubilejno leto: Hodite po sledeh, ki so zapisane v očeh otrok


VATIKAN (sobota, 3. december 2016, RV) – Prejšnjo nedeljo, 27. novembra, se je začelo Kalasančevo jubilejno leto, ki bo trajalo do 25. novembra 2017. Papež Frančišek je ob tej priložnosti napisal sporočilo, v katerem navaja povod za jubilej. To je 400. obletnica rojstva pobožnih šol in verske kongregacije in 250. obletnica kanonizacije ustanovitelja, sv. Jožefa Kalasanca. Četudi so okoliščine, v katerih se je red porodil, drugačne od današnjih, pa so potrebe, na katere le-ta odgovarja, v svojem bistvu iste: »Otroci in mladi potrebujejo nekoga, ki jim deli kruh sočutja in znanja, ubogi nas še naprej kličejo in zbirajo, družba mora biti preoblikovana v skladu z vrednotami evangelija in Jezusovo oznanilo mora biti prineseno vsem ljudstvom in vsem narodom,« tako piše sveti oče.

»Izhod«: znali so prevzeti pastoralne službe tam, kjer je bila potreba
Pobožne šole so se preko štirih stoletij ohranile s stalno držo odprtosti za stvarnost in z »izhodom«. Najprej iz Rima v manjše kraje, nato iz Italije v druge evropske države, ter nazadnje tudi na druge celine. Člani Družbe duhovnikov za pobožne šole so svoje poslanstvo vedno opravljali na vzgojnem področju, vendar pa so bili sposobni svojo karizmo utelesiti tudi v drugih okoljih. Znali so odgovoriti na cerkvene spodbude in prevzeti pastoralne službe tam, kjer je bila potreba. Nazadnje, po II. vatikanskem koncilu, ki zahteva aktivnejše sodelovanje laikov pri življenju Cerkve, so ustanovili še bratstva in moške ter ženske dobre volje povabili, da bi z njimi delili karizmo in poslanstvo.

Skupni dom pobožnih šol naj se napolni s Svetim Duhom
Jubilejno leto je priložnost, da bi se spomnili »tistega, kar so in kar so poklicani biti«. »Gospoda prosim,« piše papež, »da vam podeli živeti tista nagnjenja, ki so vašega ustanovitelja napravila svetega. Na ta način bodo pobožne šole to, kar je želel sv. Kalasanc, in to, kar potrebujejo otroci in mladi.« »Pustite, da se skupni dom pobožnih šol napolni s Svetim Duhom,« še spodbuja papež: »Predvsem hodite po sledeh, ki so zapisane v očeh otrok in mladih. Poglejte jim v obraz in pustite se okužiti z njihovim sijajem, da bi bili prinašalci prihodnosti in upanja.«

Vzgajati, oznanjati, preoblikovati
Geslo jubilejnega leta se glasi »Vzgajati, oznanjati, preoblikovati«. Danes bolj kot kdajkoli prej potrebujemo »evangelizacijsko pedagogiko, ki bi znala preoblikovati srca in stvarnost v soglasju z Božjim kraljestvom«. Krščanska vzgoja, zlasti med najrevnejšimi in tam, kjer je malo prostora za veselo novico, je privilegirano sredstvo za dosego tega cilja. V vzgojni karizmi so nešteti potenciali in mnoge med njimi je treba šele odkriti. Vzgoja omogoča doumeti in sprejeti Božjo navzočnost v srcu vsakega človeškega bitja.

Zelo vredno, zelo plemenito, zelo zaslužno, zelo dobrodejno …
Sv. Jožef Kalasanc je poslanstvo, kateremu je posvetil svoje življenje, opisal kot »zelo vredno, zelo plemenito, zelo zaslužno, zelo dobrodejno, zelo koristno, zelo potrebno, zelo ukoreninjeno v naši naravi, zelo usklajeno z razumom, zelo cenjeno, zelo prijetno in zelo slavno«. Te njegove besede so veljavne tudi danes, poudarja papež, ki spominja na milijone otrok brez dostopa do izobrazbe, omejene v njihovih željah in načrtih za prihodnost zaradi sebičnosti in človeške lakomnosti; na otroke, ki so morali šole in domove zapustiti zaradi vojne ter potrebujejo posebno vzgojno pozornost; in navsezadnje tudi na otroke iz sekulariziranega sveta, ki potrebujejo pristne vzgojitelje, ki bi jim pomagali rasti začenši iz globokih korenin, ki bi jim pokazali Kristusa in bi jih spremljali na poti življenja.

Božansko postane človeško, nebeško postane zemeljsko …
Papež Frančišek nadaljuje, da biti del verske družine za sv. Jožefa Kalasanca pomeni izbrati pot nenehnega in odločnega poniževanja: biti majhen in se identificirati z majhnimi, biti ubog z ubogimi. »Zgodovina našega zveličanja je zgodovina najvišjega ponižanja: božansko postane človeško, nebeško postane zemeljsko, večno postane začasno, absolutno postane krhko, Božja modrost postane norost in njegova moč postane slabotnost; kajti Življenje, resnično Življenje, se poniža vse do smrti, smrti na križu.« Hoditi za Jezusom pomeni slediti njegovemu ponižanju, pomeni prispeti, kakor On, do dna človeštva, in tam postati služabnik.

Polnost in veselje v vsakodnevnem poniževanju sredi otrok in mladih
Ustanovitelj Družbe duhovnikov za pobožne šole je odkril, da je pot poznavanja samih sebe in udejanjanja najvišjih kreposti ponižanje pred otroki, predvsem pred zapuščenimi, da bi jih pripeljali do luči. Na isti način, kot je Gospod resnično srečo in blaženost želel položiti v nizkost križa, tako vi, kot posvečene osebe – tako se glasi spodbuda papeža Frančiška na koncu sporočila – najdete vašo polnost in vaše veselje v vsakodnevnem poniževanju sredi otrok in mladih, zlasti najbolj revnih in ubogih. Družba duhovnikov za pobožne šole namreč ni bila ustanovljena zaradi druge veličine kakor zaradi majhnosti, ne zaradi drugega vrha kakor zaradi ponižanja.








All the contents on this site are copyrighted ©.