2016-12-05 14:28:00

Kard. Filoni: Sv. Frančišek Ksaver, vzor misijonarstva


VATIKAN (ponedeljek, 5. december 2016, RV) – »Frančišek Ksaver je začetnik modernega misijonarstva, ki se je odpiralo novim svetovom in se je uveljavljalo v 15. in 16. stoletju,« je dejal kardinal Fernando Filoni, prefekt Kongregacije za evangelizacijo narodov, med mašo, ki jo je za praznik zavetnika misijonov daroval v rimski cerkvi Jezusovega imena.

Leta 1506, ko se je rodil Frančišek Ksaver, je minilo štirideset let od odkritja Amerike in osem let od odprtja poti proti vzhodnim Indijam. V tistem času, torej na začetku 16. stoletja, se je apostolski sedež začel posvečati evangelizaciji Zahoda, Vzhoda in juga Evrope. Šele leta 1599 pa je nastala kongregacija Propaganda Fide. Ksaverjeva pisma, odnosi, ki jih je vzpostavil, in celotno njegovo delo je v Evropi pustilo takšno težo, da so papeži tistega časa bili obvezani usmeriti svojo pozornost tudi na misijonarsko iniciativnost  in ne samo na financiranje potovanj apostolskih misijonarjev, je med homilijo pojasnjeval kardinal Filoni.

»Frančiška Ksaverja lahko dejansko imamo za človeka, ki je bil popolnoma prežet z milostjo Svetega Duha,« je dejal in dodal, da je tudi v današnjem času evangelizacija vedno bolj potrebna. Skozi stoletja so korakom Pavla iz Tarza in Frančiška Ksaverja sledili mnogi misijonarji in evangelij ponesli na vse celine. Tudi danes nas izziv misijonarjenja spodbuja, da sprejmemo povabilo papeža Frančiška in postanemo Cerkev v izhodu, misijonarska skupnost, ki vedno daje iniciativo, da bi dosegla vse narode. To je izziv za vse krščene, je naloga, ki jo je vstali Gospod dodelil vsej svoji Cerkvi.

Kardinal Filoni je poleg Frančiška Ksaverja, »velikega in izjemnega potujočega misijonarja«, spomnil še na Terezijo Deteta Jezusa, »veliko mistikinjo, ki je v klavzuri duhovno bila vedno usmerjena v oznanjevanje evangelija«, in na Paolino Jaricot, mlado laikinjo in ustanoviteljico ustanove za širjenje vere (Opera della Propagazione della Fede), ki je preko verige molitve rožnega venca in zbiranja denarja med delavkami v tovarni, kjer je tudi sama delala, iz mladih deklet naredila misijonarke. Ti trije svetniki so bili med seboj različni, a so vsi imeli veliko ljubezni do misijonarstva, je nadaljeval kardinal. Bili so »goreči v duhovnem in materialnem podpiranju« misijonarstva; gnala jih je želja, a bi se Jezusa Kristusa poneslo vsem moškim in ženskam, da bi ga vsi spoznali in ljubili. »Te tri osebnosti so kot sinteza vsega Božjega ljudstva, ki si prizadeva oznanjati evangelij,« je povedal kardinal Filoni. Ob koncu je še izpostavil, da »misijonarstvo Cerkve v sebi nosi veselje oznanjevanja evangelija, ki pa ni neka filozofska knjiga ali zbirka pripovedi, ampak je srečanje s Kristusom. Misijonarstvo pomeni prinašati, iti v srečanje z Gospodom Kristusom.« 








All the contents on this site are copyrighted ©.