Papež na praznik Brezmadežne: Marijin 'da' odprl pot k Bogu

VATIKAN (četrtek, 8. december 2016, RV) – V katoliški Cerkvi danes obhajamo praznik Marijinega brezmadežnega spočetja. Papež Frančišek je opoldne z okna apostolske palače molil Angelovo češčenje z verniki, ki so se zbrali na Trgu svetega Petra. V nagovoru je v ospredje postavil Marijin 'da' Bogu ter povabil, naj ga izrečemo tudi mi.

Človekov 'ne' Bogu
Bogoslužna branja današnjega praznika nam govorijo o dveh ključnih trenutkih v zgodovini odnosov med človekom in Bogom, vodijo nas namreč do samega »začetka dobrega in zla«. Prva Mojzesova knjiga nam v ospredje postavi prvi 'ne', začetni 'ne', človeški 'ne'. Človek je raje gledal sebe kot pa svojega Stvarnika, hotel je storiti po svoje, odločil se je zadostovati samemu sebi. A na ta način je izstopil iz občestva z Bogom in izgubil samega sebe, začel se je bati, se skrivati in obtoževati drugega (glej 1 Mz 3,10.12). Vse to so simptomi 'ne-ja' Bogu. To naredi greh, je dejal papež in nadaljeval, da pa Gospod človeka ni prepustil oblasti njegovega zla. Takoj ga je šel iskat in ga začel klicati z vprašanjem, polnim skrbi: »Kje si?« (1 Mz 3,9). »To je vprašanje očeta ali matere, ki išče svojega izgubljenega sina: Kje si? Kje si končal? Bog to počne z veliko potrpežljivosti, dokler ne zapolni razdalje, ki je nastala na začetku.«

Marijin 'da'
Drugi pomemben trenutek, o katerem govori današnji evangelij, pa nam govori o Bogu, ki pride, da bi prebival med nami, ki postane človek kakor mi. To pa je postalo mogoče z »velikim 'da-jem'«, z Marijinim 'da-jem' v trenutku oznanjenja. Zaradi tega 'da-ja' je Jezus začel svojo pot po poteh človeštva. Začel jo je v Mariji, ko je prve mesece življenja preživel v materinem telesu. Ni prišel kot že odrasel in močan, ampak je prehodil celotno pot človeškega bitja. V vsem nam je postal enak, razen v eni stvari: grehu. Zato je izbral Marijo, edino, ki je bila brez greha, brezmadežno. V evangeliju je imenovana »milosti polna« (glej Lk 1,28), torej napolnjena z milostjo, brez sence zla.

'Da', ki je človeku odprl pot k Bogu
Marija na Božji predlog odgovori: »Glej, dekla sem Gospodova« (Lk 1,38). Ne pravi: »Tokrat bom storila po Božji volji, dala se bom na razpolago, potem pa bom videla …« Njen 'da' je popoln in brezpogojen, je za vse življenje. »In kot je začetni 'ne' človeku zaprl prehod k Bogu, tako je Marijin 'da' odprl pot k Bogu med nami,« je izpostavil papež Frančišek. »To je najpomembnejši 'da' v zgodovini, ponižni 'da', ki preobrne prevzetni 'ne' na začetku; je zvesti 'da', ki ozdravlja nepokorščino, razpoložljivi 'da', ki prevrne egoizem greha.«

Eksperti v polovičnih 'da-jih'
Sveti oče je nadaljeval, da tudi za vsakega med nami obstaja zgodovina zveličanja, ki je sestavljena iz 'da-ja' in 'ne-ja' Bogu. Včasih smo »eksperti v polovičnih 'da-jih'«: pretvarjamo se, da ne razumemo dobro tega, kar bi Bog hotel in kar nam narekuje vest. Prav tako smo zviti in, ker Bogu nočemo povedati pravega 'ne-ja', rečemo »ne morem«, »ne danes, jutri«, »jutri bom boljši«, »jutri bom molil«, »jutri bom delal dobro«. A na ta način zapremo vrata dobremu in zlo izkoristi te pomanjkljive 'da-je', ki jih ima vsak celo zbirko v sebi. Nasprotno pa vsak popolni 'da' omogoči začetek za novo zgodbo: reči Bogu 'da' je zares začetek, ne pa greh, ki nas znotraj postara. »Vsak 'da' Bogu poraja zgodbe zveličanja za nas in za druge.«

Recimo: Verujem vate, upam vate, ljubim te
Na tej adventni poti nas Bog želi obiskati in čaka na naš 'da', s katerim bi mu rekli: »Verujem vate, upam vate, ljubim te. Naj se v meni izpolni tvoja volja dobrega.« Papež je ob koncu nagovora še povabil, naj danes z veliko velikodušnosti in zaupanja kakor Marija izrečemo Bogu ta osebni 'da'.

Papež Frančišek zagotovil molitev na žrtve potresa na Sumatri
Po molitvi Angelovo češčenje je sveti oče spomnil na potres, ki je včeraj prizadel indonezijski otok Sumatra. Zagotovil je svojo molitev za žrtve in njihove svojce, za ranjene in vse, ki so izgubili svoje domove. »Gospod naj dá moč prebivalcem in podpira vse, ki nudijo pomoč,« je dejal.

Popoldne na Španskem trgu tradicionalna počastitev Marije
Papež je še dejal, da se bo popoldan podal na Španski trg v Rimu, kjer bo potekala tradicionalna počastitev Marijinega kipa z molitvijo. Zatem pa se bo podal še v baziliko Marije Velike, kjer bo molil pred podobo Marije, Rešiteljice rimskega ljudstva. »Prosim vas,« je povabil, »da se mi duhovno pridružite pri tem dejanju, ki izraža otroško pobožnost do naše nebeške Matere.«