Objavljena poslanica papeža Frančiška za 50. svetovni dan miru

VATIKAN (ponedeljek, 12. december 2016, RV) – Nenasilje: stil politike za mir. To je tema poslanice za 50. svetovni dan miru, ki ga bomo obhajali 1. januarja 2017. Dokument je bil objavljen danes, medtem ko ga je papež Frančišek podpisal 8. decembra, na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja.

Nenasilje kot način, kako ravnamo drug z drugim
Besedilo najprej spominja na še vedno aktualne besede bl. Pavla VI., ki je v prvi poslanici pred petdesetimi leti zapisal, da je mir edina prava smernica človeškega napredka. Med drugim je citiral svojega predhodnika, sv. Janeza XXIII., ki je izpostavljal mir, utemeljen na resnici, pravičnosti, svobodi in ljubezni. Papež Frančišek se tako zaustavlja ob nenasilju kot stilu politike za mir in ob tem Boga prosi, da bi nam vsem »v globini naših občutij in osebnih vrednot pomagal zajemati iz nenasilja«. Da bi le-ta, skupaj z dejavno ljubeznijo, vodil način, kako ravnamo drug z drugim v medosebnih odnosih, družbenih in mednarodnih: »Da bi nenasilje, od lokalne in vsakdanje ravni pa vse do svetovnega reda, lahko postalo značilen stil naših odločitev, naših odnosov, naših dejanj in politike v vseh njenih oblikah.«

Resnično bojno polje je človeško srce
Preteklo stoletje sta opustošili dve pogubni svetovni vojni, spoznali smo grožnjo nuklearne vojne, danes se spoprijemamo s strašno vojno v koščkih. Nasilje povzroča izjemno trpljenje. S kakšnim namenom? Nasilje omogoča doseči cilje trajne vrednosti? Nasilje ne predstavlja skrbi za naš razdrobljeni svet, odgovarja sveti oče v poslanici. Nato spominja, da je tudi Jezus živel v časih nasilja. In Jezus je učil, da je resnično bojno polje, kjer se spopadata nasilje in mir, človeško srce. Toda njegov odgovor na to je pozitiven: neutrudno je oznanjal brezpogojno ljubezen Boga, ki sprejema in odpušča; svoje učence je učil, naj ljubijo tudi sovražnike. Začrtal je pot nenasilja, ki jo je sam prehodil vse do konca, do križa. Kdor torej sprejme Jezusovo veselo novico, zna prepoznati nasilje, ki ga nosi v sebi, in se pusti ozdraviti Božjemu usmiljenju, tako da sam postane orodje sprave: »Biti pravi Jezusovi učenci danes pomeni pristati tudi na njegov predlog nenasilja.«

Benedikt XVI. je pojasnil, da nenasilje za kristjane ne predstavlja zgolj taktičnega vedenja, temveč držo nekoga, ki je tako prepričan o Božji ljubezni in njegovi moči, da ga ni strah soočiti se z zlom samo z orožji ljubezni in resnice.

Nenasilje, kot nadalje zapiše papež Frančišek, tudi ni »vdaja, izmikanje ali pasivnost«. Pri tem med drugim spominja na Mater Terezijo, Mahatma Gandhija in Khana Abdula Ghaffarja Khana, Martina Luthra Kinga, Leymah Gbowee ter na sv. Janeza Pavla II.

Pot nenasilja se začenja v okviru družine
Če je izvor nasilja v srcu ljudi, potem se pot nenasilja začenja v okviru družine. Ta je namreč okolje, kjer se nauči komunicirati in skrbeti za druge; kjer se trenja ali spori presegajo z dialogom, iskanjem dobrega za drugega, usmiljenjem in odpuščanjem. Iz družine se veselje ljubezni nato razširi po svetu in v družbi. Nedavno sklenjeni jubilej pa nas spominja, da so del naše družine, naši bratje in sestre, tudi osebe, ki so obravnavane z brezbrižnostjo, ki so žrtve krivice in trpijo nasilje.

Jezus nam je z blagri dal priročnik za gradnjo miru
Gradnja miru »preko aktivnega nenasilja« je nujna, povzema papež Frančišek. »Priročnik« te strategije nam je dal Jezus sam z osmimi blagri. Ta pa predstavlja »program in izziv« tudi za politične in verske voditelje, za odgovorne v mednarodnih institucijah, za voditelje podjetij in medijev: »Aplicirati blagre v način, kako opravljajo svoje odgovornosti.« Aktivno nenasilje je način, kako pokazati, da je enotnost resnično bolj učinkovita in rodovitna kakor spor.