VATIKAN (ponedeljek, 26. december 2016, RV) – Cerkev danes, 26. decembra, obhaja praznik sv. Štefana, prvega mučenca. Preganjanje v zgodovini krščanstva ni osamljen pojav, ampak je globoko zaznamoval življenje kristjanov vse do danes. Sam papež Frančišek večkrat poudarja, da je nasilje nad kristjani danes pogostejše kakor v prvih časih Cerkve.
V letu 2016 zaradi vere ubitih okoli 90 tisoč kristjanov
Direktor Centra za preučevanje novih religij (Cesnur), profesor Massimo Introvigne,
ocenjuje, da je bilo v letu 2016 zaradi vere ubitih okoli 90 tisoč kristjanov. To
pomeni eden vsakih šest minut. Število se je glede na dve leti nazaj, ko se je gibalo
okoli 105 tisoč, nekoliko zmanjšalo. Največ kristjanov, 70 odstotkov, je bilo ubitih
med plemenskimi spori na afriški celini. V statistiko so vključeni, ker gre v veliki
večini za vernike, ki so zavrnili bojevanje z orožjem zaradi ugovora vesti. Preostalih
30 odstotkov pa so žrtve terorističnih napadov, rušenja krščanskih vasi ali vladnih
preganjanj, kot je v primeru Severne Koreje.
500 do 600 milijonov kristjanov vere ne more izpovedovati svobodno
Prišteti je potrebno še od 500 do 600 milijonov kristjanov, ki svoje vere ne morejo
izpovedovati na povsem svoboden način: »Ne da bi hoteli pozabiti ali omejiti trpljenje
članov drugih verstev, so kristjani najbolj preganjana verska skupina na svetu.«
Razlog za različne statistike
Obstajajo sicer različne statistike, ki se med seboj precej razlikujejo. Nekatere
govorijo o samo nekaj tisoč, druge pa o nekaj sto tisoč žrtvah preganjanja. Kot pravi
profesor Introvigne, je razlog za to, da se štejejo različne stvari. Nekatere upoštevajo
le osebe, ki so zavestno postavljene pred tragično izbiro: »Ali se boš odrekel
svoji veri ali pa boš umrl.« Teh je nekaj sto. Druge statistike gledajo širše
in ne štejejo le »kandidatov za beatifikacijo«, temveč vse, ki se niso odpovedali
določenim verskim dejanjem in praksam, čeprav so se zavedali, da so zaradi tega lahko
ubiti. Število se tako dvigne na nekaj tisoč. Še tretje pa je štetje prav vseh, ki
so ubiti zgolj zato, ker so kristjani.
Primer teritorijev, ki jih je zasedla tako imenovana Islamska država
Profesor Introvigne zatem izpostavlja teritorije, ki jih je zasedla tako imenovana
Islamska država. Tam najdemo več kristjanov, ki so se zavestno odločili ostati in
še naprej, kolikor je bilo mogoče, pričevati o svoji veri. Obstaja tudi nekaj primerov,
ki jih Cerkev preučuje z vidika morebitne beatifikacije. Ne sme pa se pozabiti, da
tako imenovana Islamska država ubije tudi mnoge muslimane. V letu 2016 je po nekaterih
ocenah, če se izvzame Afriko, število kristjanov, ubitih zaradi vere, in število muslimanov,
ubitih zaradi vere, precej podobno. Muslimane, še dodaja Introvigne, običajno ubijejo
drugi muslimani. Najpogosteje suniti ubijejo šiite; zgodi se lahko tudi obratno; ali
pa muslimane, ki se ne strinjajo s kakšnim odklonom islama, ubijejo ekstremisti, kakor
se dogaja v primeru tako imenovane Islamske države.
Nestrpnost narašča, kristjani odgovarjajo s pričevanjem
V tem pojavu preganjanja izstopata dva vidika. Prvi je, da nestrpnost nekoliko narašča
v vseh državah. In nestrpnost, kot pojasnjuje Introvigne, je »predsoba diskriminacije,
ki je predsoba preganjanja«. Drugi vidik pa je umirjena, plemenita in pogosto
zgledna drža krščanskih manjšin, ki so podvržene trpinčenju vseh vrst, a ki so le
v zelo redkih primerih na nasilje odgovorile z nasiljem, temveč so vedro pričevale
za svojo vero, preganjalcem pogosto tudi odpustile in zanje molile.
All the contents on this site are copyrighted ©. |