Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za praznik Svete družine

Sir 3,2-6.12-14
Gospod je namreč očeta povzdignil nad otroke
in utrdil materino pravico nad sinovi.
Kdor spoštuje očeta, bo dosegel odpuščanje grehov,
zbira zaklad, kdor slavi svojo mater.
Kdor spoštuje očeta, bo vesel lastnih otrok,
na dan svoje molitve bo uslišan.
Kdor slavi očeta, bo dolgo živel,
kdor uboga Gospoda, bo svoji materi dal počitek.
Sin, zavzemi se za očeta na njegova stara leta,
nikar ga ne žali v njegovem življenju.
Čeprav mu pamet peša, bodi prizanesljiv,
ne zaničuj ga, ko si na višku svoje moči,
kajti usmiljenje do očeta ne bo pozabljeno,
marveč se ti bo vračunalo v spravo za grehe.

Kol 3,12-21
Kot Božji izvoljenci, sveti in ljubljeni, si torej oblecite čim globlje usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost. Prenašajte drug drugega in odpuščajte drug drugemu, če se ima kateri kaj pritožiti proti kateremu. Kakor je Gospod odpustil vam, tako tudi vi odpuščajte. Nad vsem tem pa naj bo ljubezen, ki je vez popolnosti. In Kristusov mir naj kraljuje v vaših srcih, saj ste bili tudi poklicani vanj v enem telesu, in bodite hvaležni. Kristusova beseda naj bogato prebiva med vami. V vsej modrosti se med seboj poučujte in spodbujajte. S psalmi, hvalnicami in duhovnimi pesmimi v svojih srcih hvaležno prepevajte Bogu. In vse, kar koli delate v besedi ali v dejanju, vse delajte v imenu Gospoda Jezusa in se po njem zahvaljujte Bogu Očetu.

Žene, podrejajte se svojim možem, kakor se spodobi v Gospodu. Možje, ljubíte svoje žene in ne bodite osorni do njih. Otroci, ubogajte svoje starše v vsem, kajti to je všeč Gospodu. Očetje, ne grenite svojih otrok, da ne zapadejo v malodušje.

Mt 2, 13-15.19-23
Ko so (modri) odšli, glej, se je Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in mu rekel: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in béži v Egipt! Ostani tam, dokler ti ne sporočim; Herod bo namreč iskal dete, da bi ga pokončal.« Vstal je, še ponoči vzel dete in njegovo mater ter se umaknil v Egipt. Tam je bil do Herodove smrti, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: Iz Egipta sem poklical svojega sina.

Ko je Herod umrl, se je v Egiptu Gospodov angel prikazal Jožefu v spanju in rekel: »Vstani, vzemi otroka in njegovo mater in pojdi v Izraelovo deželo, kajti pomrli so tisti, ki so otroku stregli po življenju.« Vstal je, vzel otroka in njegovo mater in prišel v izraelsko deželo. Ko je slišal, da v Judeji vlada Arheláj namesto svojega očeta Heróda, se je bal tja iti. Ker pa je bil v  sanjah opomnjen, se je umaknil v galilejsko deželo. Ko je prišel tja, se je nastanil v mestu, ki se imenuje Nazaret, da se je spolnilo, kar so govorili preroki: 'Imenoval se bo Nazaréjec'.

Razlaga cerkvenih očetov
Več cerkvenih očetov pravi, da nas »Pavel spominja, da je novo življenje v Kristusu, nov način zaznavanja, gledanja na nebeške reči preko teh zemeljskih.« Sv. Gregor iz Nise pravi: »V novem življenju v Kristusu je stvarstvo obnovljeno in razum ima ponovno nadzor nad človeškim umom.«  Sv. Avguštin pravi: »Prenovitev v Kristusu se zgodi v najgloblji notranjosti osebe. Medtem ko se boj proti grehu nadaljuje, je mogoče napredovati v krepostih.« Sv. Gregor Nazianški in sv. Gregor iz Nise to pojasnita: »In tako lahko damo popoln  in takojšen odgovor milosti.« Sv. Janez Krizostom in Teodoret pravita: »V drugem delu odlomka pisma Kološanom Pavel obravnava praktična vprašanja, kakor je to že storil v pismu Efežanom in Timoteju ter Titu. Te Cerkve so živele v miru in so bile dobro utrjene v nauku. Odnosi med ženo in možem ter otroki, med gospodarji in služabniki, morajo biti utemeljeni na ljubezni, ki jo ima Bog do vsakega od nas ter glede na ustaljen družbeni red.«

 Neznani pisec razlaga beg v Egipt: »Jožef je ponoči med preganjanjem bežal v Egipt in se je vrnil iz Egipta podnevi, ko je bilo popolnoma varno.« Sveti Hilarij iz Poitiersa pa nadalje razlaga: »Jožef je predpodoba službe apostolov.« Sv. Janez Krizostom pravi, da je bil Jožef notranje spodbujen bežati iz Beltehema preko Egipta v Galilejo. Neznani pisec ter sv. Hieronim pravita: »Sveto pismo v polnosti potrjuje, da bo Mesija svet, to pa sovpada z prvotno podobo Nazarejca«. Ta beseda, kot pravi Ciril iz Aleksandrije, predlaga dvojen pomen in sicer svetost ter razcvet. Kdo so bili 'nazarejci' natančno razloži Kromacij Oglejski: »Nazarejce so imenovali vse tiste, ki so Bogu z odlično zaobljubo darovali svojo čistost in tudi tiste, ki so si pustili rasti lase. Po posebnem predpisu pa naj bi tudi darovali daritve.«

Misli Benedikta XVI.
Rojstvo vsakega otroka prinese nekaj od te skrivnosti. To zelo dobro vedo starši, ki ga sprejmejo kot dar in to tudi povedo. Vsi mi smo slišali očeta in mamo reči: »Ta otrok je dar, čudež!« Dejansko človeška bitja ne dojemajo rojevanje, kot čisto razmnoževalno dejanje, ampak to razumejo kot bogastvo. Začutijo, da je vsako človeško bitje, ki se pojavi na zemlji najodličnejše znamenje Stvarnika, Očeta, ki je v nebesih. Kako pomembno je, da je vsak otrok, ki se rodi na svet, v družini sprejet s toplino. Zunanja udobnost ni toliko pomembna, saj so bile jaslice za Jezusa prva zibelka. Ob Mariji in Jožefu pa je začutil nežnost in lepoto biti ljubljen. Otroci potrebujejo ravno to: ljubezen očeta in matere. To jim da gotovost, saj jim med odraščanjem omogoča odkriti smisel življenja. Sveta nazareška Družina je šla skozi številne preizkušnje, kakor 'poboj nedolžnih otrok', kakor omenja Matejev evangelij, zaradi katerega sta morala Jožef in Marija bežati v Egipt (prim Mt, 2,13-23). Toda z zaupanjem v Božjo previdnost, sta našla prebivališče in tako zagotovila Jezusu  vedro mladost in trdno vzgojo.

Dragi prijatelji, sveta Družina je gotovo edinstvena in neponovljiva, a je krati zgled življenja za vsako družino, saj se je Jezus hotel roditi v človeški družini, da bi jo s tem blagoslovil in posvetil. Zaupajmo zato Mariji in Jožefu vse družine, da ne bodo izgubile poguma pred preizkušnjami in težavami, temveč vedno gojile zakonsko ljubezen in se z zaupanjem posvetile služenju življenja in vzgoje.