2017-01-20 10:58:00

Kard. Parolin na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu


ŠVICA (petek, 20. januar 2017, RV) – V švicarskem zimskem središču Davos je ta teden potekal 47. Svetovni gospodarski forum (WEF). Med udeleženci je bil tudi državni tajnik Svetega sedeža kardinal Pietro Parolin, ki je včeraj sodeloval v pogovoru o ciljih diplomatske dejavnosti Svetega sedeža v svetu, krizi Evropske unije, migraciji in razoroževanju. Poglejmo osnovne poudarke njegovega razmišljanja.

Papež Frančišek – priznani svetovni voditelj
Diplomatska dejavnost Svetega sedeža v zadnjih letih se je po Parolinovih besedah zelo povečala, predvsem zaradi osebnosti papeža Frančiška. Prevzel je pomembno vlogo voditelja v sedanjih globalnih izzivih. In priznan je kot svetovni voditelj. Kadar v Vatikanu sprejemajo delegacije iz različnih držav ali različnih organizacij, običajno to papeževo vlogo tudi priznajo. To je zelo jasno, je dejal kardinal Parolin in kot primer navedel konferenco o podnebnih spremembah v Parizu.

Trije cilji vatikanske diplomacije
Sveti oče je po svoji izvolitvi opredelil tri glavne cilje vatikanske diplomacije. Prvi je: boriti se proti revščini. Drugi cilj: graditi mostove. Velikokrat, kadar se ga vpraša, kaj narediti v težkih situacijah, konfliktnih razmerah, odgovarja s prošnjo: 'Dialog, dialog, dialog!' Tretji cilj je: doseči mir na svetu. Sveti sedež pri zavzemanju za dosego teh treh ciljev poskuša posredovati v situacijah, kjer je možno posredovati.

Zaščita verske svobode pomeni zaščito vseh človekovih pravic
Eden od osnovnih ciljev delovanja Svetega sedeža je tudi zaščita, podpora in pospeševanje verske svobode, ki je prva med človekovimi pravicami. Če je verska svoboda zaščitena, so varovane tudi druge človekove pravice. »Zares čutimo, da ne delamo samo za svobodo Cerkve ali samo za svobodo katoličanov. Ko govorimo o verski svobodi, se zavzemamo za vse. To je v interesu vseh, vseh vernikov, ki pripadajo različnim verstvom; in to je v središču delovanja Svetega sedeža.« Parolin je izpostavil, da ne gre samo varovanje in pospeševanje pravic vernikov, ampak za varovanje in zaščito same človeške osebe, za zaščito pravic osebe. »Posebej bi želel poudariti, da obstaja dimenzija, ki se je ne sme zanemariti ali pozabiti, če hočemo rešiti današnje človeštvo: to je transcendentna razsežnost osebe. Oseba ne sme biti omejena samo na materialno razsežnost. Če ne bomo ohranjali te razsežnosti, bo prihodnost človeštva zares zelo mračna.«

Evropi vrniti dušo
V zvezi z Evropsko unijo je kardinal Parolin povedal, da se nahaja v obdobju krize. Evropska unija je prinesla veliko dobrega evropski celini in tega ne smemo pozabiti. Živimo v obdobju težav in po kardinalovih besedah je treba danes nujno dati dušo Evropi. To je zelo pomemben poudarek: priznati osebo v vseh njenih razsežnostih. Nevarnost danes pa je, da se oseba omeji samo na ekonomsko in materialno razsežnost.

Vera ne sme biti izrinjena v zasebno sfero
Danes se je treba ponovno vrniti k očetom ustanoviteljem Evropske unije, saj so bili »velike osebe z globokimi prepričanji«, ki »so želeli Evropo, sestavljeno iz oseb, idej, ene skupne ideje in se samo Evropo, sestavljeno iz trga in ekonomije«. Tu je pomembna tudi vloga verstev. »Vera ne more biti izrinjena v zasebno sfero. Ne gre samo za razsežnost, ki je povezana s čustvi oseb. Vera ima nekaj povedati tudi o javni sferi. V dialogu z drugimi verstvi, seveda,« je zatrdil Parolin in dodal, da se ne pričakuje nobenega privilegija za katoliško Cerkev. Živimo v pluralistični družbi, zaznamovani z mnogimi verstvi. In pomembno je, da oblasti priznajo javno vlogo, s katero verstva lahko prispevajo k življenju. Kardinal se je tu navezal na terorizem in ga opredelil kot očitno manipulacijo vere. Sveti oče je velikokrat dejal, da vera v Boga ne more biti povezana s temi strašnimi dejanji proti osebam in proti človeštvu.

Imigracija: strah in zapiranje siromašita
Dotaknil se je tudi vprašanja imigracije: velik izziv današnjega časa je, kako iz razlik narediti medsebojno obogatitev in ne povoda za spore. Obstaja strah pred izgubo lastne identitete, a zapiranje in ne sprejemanje drugega sta drži, ki nas siromašita in ne omogočata napredka. »Treba je delati skupaj. Evropi žal ne uspeva oblikovati skupne politike o migraciji,« je dejal kardinal.

Mir, zgrajen na strahu, ni mir
Med temami, o katerih je na forumu govoril Parolin, je bilo tudi vprašanje miru in jedrskega razoroževanja. »Mir je rezultat pravičnosti. Če hočemo mir, moramo delati za pravičnost. V tem smislu razmišljamo skupaj z mednarodno skupnostjo o moralnosti 'jedrskega zastraševanja'. Ponovno moramo reči, da mir, ki je zgrajen na strahu, ni mir.«








All the contents on this site are copyrighted ©.