Splošna
avdienca: Zaupati Bogu. On ve bolje od nas
»Dragi bratje in sestre, Bogu nikoli ne postavljajmo pogojev in pustimo, da upanje
premaga naše strahove,« je papež Frančišek dejal med sredino splošno avdienco.
Katehezo je ponovno namenil krščanskemu upanju. »Zaupati v Boga pomeni, da vstopimo
v njegove načrte, ne da bi kar koli zahtevali, in prav tako sprejmemo, da njegova
rešitev in njegova pomoč prispeta do nas na način, ki je drugačen od naših pričakovanj.«
Gospoda prosimo za življenje, zdravje, naklonjenost, srečo, kar je tudi prav; a počnimo
to v zavedanju, da Bog zna narediti življenje tudi iz smrti, da lahko doživimo mir
tudi v bolezni, da smo lahko vedri tudi sredi osamljenosti in srečni sredi joka. »Nismo
mi tisti, ki bi lahko poučevali Boga, kaj mora narediti in da mora narediti to, kar
mi potrebujemo. On to ve bolje od nas. Moramo zaupati, kajti njegove poti in njegove
misli so drugačne od naših.«
Ob
sklepu tedna molitve za enost kristjanov
»Dragi bratje in sestre, naša molitev za enost kristjanov je soudeleženost pri
molitvi, s katero se je Jezus pred trpljenjem obrnil na Očeta, 'da bi bili vsi eno'
(Jn 17,21),« je dejal papež Frančišek med večernicami, ki jih je vodil v rimski
baziliki svetega Pavla zunaj obzidja in tako sklenil teden molitve za enost kristjanov.
»Nikoli se ne utrudimo prositi Boga za ta dar. V potrpežljivem in zaupljivem pričakovanju,
da Oče vsem vernikom podeli blagor polnega vidnega občestva, pojdimo naprej na naši
poti sprave in dialoga, spodbujeni z junaškim pričevanjem številnih bratov in sester,
ki so včeraj in danes združeni v trpljenju zaradi Jezusovega imena. Izkoristimo vsako
priložnost, ki nam jo ponudi Previdnost, da bi skupaj molili, da bi skupaj oznanjali,
da bi skupaj ljubili in služili, predvsem najbolj ubogim in zanemarjenim.«
Posvečeno
življenje in zvestoba poklicanosti
Članom Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družb apostolskega življenja
je papež govoril o dejavnikih, ki spodkopavajo zvestobo posvečenemu življenju v današnjem
času. Eden od teh »prihaja iz samega posvečenega življenja, kjer poleg svetosti
ne manjkajo situacije 'proti-pričevanja', zaradi katerih je zvestoba težka«. Med
temi situacijami je papež izpostavil rutino, utrujenost zaradi vodenja struktur, notranje
spore, iskanje moči, posveten način vodenja ustanov, avtoriteto, ki postane avtoritarizem.
Nujno je, da posvečeno življenje vlaga v pripravo usposobljenih spremljevalcev. Težko
je namreč ostati zvest, če se hodi sam ali pa ob vodstvu bratov in sester, ki niso
sposobni pozornega in potrpežljivega poslušanja ali pa nimajo ustrezne izkušnje posvečenega
življenja. »Potrebujemo brate in sestre, ki so strokovnjaki v Božjih poteh, da
bi lahko storili to, kar je storil Jezus z učencema iz Emavsa: spremljal ju je na
poti življenja in v trenutku dezorientiranosti v njiju z besedo in evharistijo ponovno
prižgal vero in upanje. Nemalo poklicev se izgubi zaradi pomanjkanja dobrih spremljevalcev.«
Mafija
je v popolnem nasprotju z vero in evangelijem
»Pojavu mafije, ki je izraz kulture smrti, je treba nasprotovati in se proti njemu
boriti. Je v popolnem nasprotju z vero in evangelijem, ki sta vedno za življenje,«
je dejal papež Frančišek med srečanjem s člani italijanske uprave za boj proti mafiji
in proti terorizmu. »Tisti, ki hodijo za Kristusom, imajo misli miru, bratstva,
pravičnosti, sprejemanja in odpuščanja. Ko limfa evangelija teče v Kristusovem učencu,
zorijo dobri sadovi, ki se jih jasno prepozna tudi na zunaj po ustreznem vedenju,
ki ga apostol Pavel enači z ljubeznijo, veseljem, mirom, velikodušnostjo, dobrohotnostjo,
dobroto, zvestobo, krotkostjo in samoobvladovanjem.« Papež je med drugim še dejal:
»Obenem prosim pravičnega in usmiljenega Boga, naj se dotakne src moških in žensk
različnih mafij, da se ustavijo, nehajo delati hudo, se spreobrnejo in spremenijo
življenje. Denar umazanega posla in mafijskih zločinov je krvavi denar in daje izprijeno
moč.«
Kri
mučencev - seme enosti med verniki
S papežem Frančiškom so se prejšnji teden srečali člani mednarodne mešane komisije
za teološki dialog med katoliško Cerkvijo in vzhodnimi pravoslavnimi Cerkvami. »Koliko
krat je žrtvovanje življenja privedlo kristjane, ki so bili sicer v mnogih stvareh
ločeni, do ponižnosti. Mučenci in svetniki vseh cerkvenih izročil so v Kristusu že
ena sama stvar. Njihova imena so zapisana v enem in ne ločenem martirologiju Božje
Cerkve. Njihovo darovano življenje nas poziva k občestvu, da še hitreje hodimo po
poti proti polni enosti. Kakor je v prvotni Cerkvi bila kri mučencev seme novih kristjanov,
tako je danes kri mnogih mučencev seme enosti med verniki, je znamenje in orodje prihodnosti
občestva in miru.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |