2017-02-04 10:51:00

Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 5. nedeljo med letom


Iz 58,7-10
Mar ni v tem, da daješ lačnemu svoj kruh
in pripelješ uboge brezdomce v hišo,
kadar vidiš nagega, da ga oblečeš,
in se ne potuhneš pred svojim rojakom?
Tedaj napoči kakor zarja tvoja luč
in tvoje zdravje se bo hitro razcvetelo.
Pred teboj bo hodila tvoja pravičnost
in Gospodovo veličastvo bo tvoja zadnja straža.
Če boš tedaj klical, bo Gospod odgovoril.
Če boš vpil na pomoč, bo rekel: »Tukaj sem!«
Če odpraviš jarem iz svoje srede,
kazanje s prstom in zlobno govorjenje,
če daješ lačnemu, kar imaš sam rad,
in nasitiš grlo reveža,
bo vzšla v temi tvoja luč
in tvoja temina bo kakor poldan.

1 Kor 2,1-5
Tudi ko sem jaz prišel k vam, bratje, nisem prišel z visokostjo besede ali modrosti, da bi vam oznanjal Božjo skrivnost. Odločil sem se namreč, da ne bom za nič drugega vedel med vami, kakor za Jezusa Kristusa, in to križanega. In pri vas sem bil v slabotnosti, v strahu in velikem trepetu; in moja beseda in moje oznanilo nista bila v prepričevalnih besedah modrosti, ampak v izkazovanju Duha in moči, da se vaša vera ne bi opirala na človeško modrost, ampak na Božjo moč.

Mt 5,13-16
Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se soli? Za nič drugega ni več, kakor da se proč vrže in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na svetilnik in sveti vsem, ki so v hiši. Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.

Razlaga cerkvenih očetov
Sv. Hieronim pravi: »Življenje evangelija navzven, je z enim očesom vedno na revežu.« Sv. Avguštin nadaljuje: »Zmernost pri uporabi dovoljenih stvari, kot na primer hrana, je zato, da se naučimo vzdržati se tistih nedovoljenih.« Sv. Ciril Aleksandrijski dodaja: »Evangelij uvaja pozitivno pravičnost, pri kateri pa je potrebno, da sodeluje tudi Kristus.« Teodoret iz Cira pravi: »Duhovno zdravje ozdravlja slabost in ustvarja preprosto in Bogu všečno dobrino.« Sv. Hieronim pravi, da »se zdravljenje ran greha lahko začne že v tem življenju.«

Ambroziaster pravi, da je »Pavel izkusil človeški strah, ko so ga zaradi pridiganja bili ali preganjali. Če je pridiganje utemeljeno na človeškem razmišljanju in na govorniški veščini, pogosto slabši dokaz povozi boljšega in tako dobi pridigar priložnost, da se začne bahati z lastnim uspehom.« Sv. Avguštin pravi, da so »lažni preroki v težavah pred učlovečeno besedo in gluhi na vzvišen nauk« »tistega, v katerem Bog uresničuje zveličanje po križu in vstajenju. Vera se ne porodi iz filozofije in govorništva, temveč iz Božje moči.«

Origen pravi: »Kakor sol obvaruje meso pred razkrajanjem, tako imajo Kristusovi učenci v sebi sposobnost, da se ohranijo.« Sv. Hilarij iz Poitiersa in Kromacij Oglejski zato pravita, da »učenci ne smejo zapraviti tega dobrega okusa.« Kromacij Oglejski nadaljuje: »Tisti, ki so bili poučeni v veri in nebeški modrosti morajo temu ostati zvesti do konca, če ne, postanejo zaradi hudičeve izdaje neslani, plehki.« »Njihova naloga je«, kot dodaja sv. Janez Krizostom, »povrniti vsemu ustvarjenemu redu izvirno dobroto, ki je zaradi greha podvržena pokvarjenosti.« Ciril Aleksandrijski nadalje razlaga: »Jezus misli s soljo na tisto dušo, ki se je nasitila z apostolsko besedo. Ko je bila le-ta posejana v naše duše, je namreč omogočila besedi modrosti, da je začela v nas prebivati.« Sv. Janez Krizostom nadaljuje svoje razmišljanje o pokvarjenosti: »Bistvo ljudi je zaradi greha postalo plehko in pokvarjeno. Ko postanejo sol in s tem zemlji ohranjajo okus, učenci odsevajo razsvetljenje Boga v svet preko luči njegove resnice.« »Jezusovi učenci so luč sveta zato, ker jih je osvetlil Bog, ki je resnična in večna luč«, pritrjuje Janezu Krizostomu Kromacij Oglejski. Teodor iz Mopsuestije pravi, da je »vse, kar pripada svetu, bolj podobno merniku kot pa svetilniku«, »ker je skromno pred Bogom in bogato na zemlji«, doda sv. Janez Krizostom. Neznani pisec pa vse to naobrne na »voditelja Cerkve, ki mora biti bogat v vsaki kreposti«.

Misli Benedikta XVI.
V evangeliju današnje nedelje, Gospod Jezus reče svojim učencem: »Vi ste sol zemlje...vi ste luč sveta« (Mt 5,13.14). Preko teh pomensko bogatih podob jim želi nakazati pomen njihovega poslanstva ter njihovega pričevanja. Sol v kulturi bližnjega vzhoda ima različne pomene, kot je zaveza, solidarnost, življenje in modrost. Luč je prvo delo Boga Stvarnika in vir življenja. Psalmist Božjo Besedo primerja z lučjo: »Tvoja beseda je svetilka mojim nogam, luč moji stezi« (Ps 119, 105). Med današnjo božjo besedo je prerok Izaija dejal: »če daješ lačnemu, kar imaš sam rad, in sitiš revežu grlo, bo vzšla v temi tvoja luč in tvoja temina bo kakor poldan« (Iz 58,10). Modrosti se torej pripiše ugodne učinke soli in luči. Gospodovi učenci so namreč poklicani, da dajo svetu nov »okus« in ga zaščitijo pred propadanjem z Božjo modrostjo, ki odseva na Sinovem obličju, saj je On: »resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka« (Jn 1,9). Združeni z njim lahko kristjani razširjajo med temino ravnodušnosti in sebičnosti luč Božje ljubezni, resnične modrosti, ki daje smisel človeškemu bivanju in delovanju.








All the contents on this site are copyrighted ©.