TRG SV. PETRA (nedelja, 5. februar 2017, RV) – »Dragi bratje in
sestre, dober dan. Bogoslužje nam na te nedelje predlaga tako imenovani Govor na gori
iz evangelija po Mateju. Potem ko je prejšnjo nedeljo predstavilo Blagre, danes izpostavlja
Jezusove besede, ki opisujejo poslanstvo njegovih učencev v svetu (prim. Mt 5.13-16).
Uporablja prispodobi soli in luči in njegove besede so namenjene učencem vseh časov,
torej tudi nam.« S temi besedami je papež Frančišek začel opoldanski nagovor z okna
apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 5. nedeljo med letom.
Luč sveta smo po svojih delih
Jezus nas vabi, da smo odsev njegove luči in sicer preko pričevanja dobrih del. Pravi:
»Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega
Očeta, ki je v nebesih« (Mt 5,16). Te besede namreč poudarjajo, da smo prepoznavni
kot resnični učenci Njega, ki je Luč sveta, ne po besedah temveč po svojih delih.
Dejansko in predvsem naše obnašanje v dobrem in v zlu zapušča v drugih znamenje. Imamo
torej nalogo in odgovornost glede prejetega daru. Torej luč vere, ki je v nas po Kristusu
in po delovanju Sveta Duha, ne smemo zadrževati, kot da je naša lastnina. Poklicani
smo namreč, da zasveti svetu, da jo podarimo drugim preko dobrih del. In kako zelo
potrebuje svet luč evangelija, ki preoblikuje, ozdravlja in zagotavlja zveličanje
tistemu, ki jo sprejme! To luč moramo prinašati s svojimi dobrimi deli.
Kot »sol zemlje« damo okus življenju
Luč naše vere s podarjanjem ne ugasne, ampak se okrepi. Lahko pa pojenja, če je ne
hranimo z ljubeznijo in deli dejavne ljubezni. Tako se podoba luči sreča s podobo
soli. Evangeljski odlomek namreč pravi, da smo kot Kristusovi učenci tudi »sol zemlje«
(v. 13). Sol je element, ki poleg tega, da daje okus tudi ohranja hrano pred spreminjanem
in kvarjenjem, torej v Jezusovem času še ni bilo hladilnikov. Zato je poslanstvo kristjanov
v družbi, dati z vero in ljubeznijo, ki nam ju je Kristus podaril, okus življenju
ter hkrati ne dopustiti, da pridejo blizu okužujoči črvi sebičnosti, nevoščljivosti,
opravljanja in tako naprej. Ti črvi kvarijo tkivo naših skupnosti, ki pa bi morale
nasprotno zasvetiti kot kraji sprejemanja, solidarnosti in sprave. Da bi izpolnili
to poslanstvo, pa je potrebno, da smo mi prvi osvobojeni pokvarljive izrojenosti vpliva
posvetnosti, ki je nasprotna Kristusu in evangeliju. To očiščevanje pa se nikoli ne
konča, potrebno ga je vsak dan opravljati.
Vsakdo od nas je poklican biti luč in sol v svojem okolju vsakdanjega življenja in vztrajati v nalogi pri prenavljanju človeške realnosti v duhu evangelija ter v luči Božjega kraljestva. Naj nam bo vedno v pomoč varstvo Svete Marije, prve Jezusove učenke in zgled vernikom, ki vsak dan zgodovine živijo svojo poklicanost in poslanstvo. Naša mati naj nam pomaga, da se bomo vedno pustili Gospodu očistiti ter razsvetliti in bomo tudi mi postali »sol zemlje« ter »luč sveta«.
All the contents on this site are copyrighted ©. |