2017-02-13 12:13:00

Mostovi dialoga v Egiptu. Pogovor s koptskim patriarhom Sedrakom


VATIKAN (ponedeljek, 13. februar 2017, RV) – Katoliška koptska Cerkev v Egiptu sebe postavlja v jasno vlogo: biti most dialoga, ki ga je treba zgraditi pred naraščanjem fanatizma in fundamentalizma v večinsko muslimanski državi. Potrebo po pričevanju o človeških in krščanskih vrednotah, še posebej na vzgojno-izobraževalnem in zdravstvenem področju, je v intervjuju za časopis L'Osservatore Romano izpostavil patriarh Ibrahim Isaac Sedrak, ki je skupaj z ostalimi škofi katoliške koptske Cerkve pred nekaj dnevi bil v Vatikanu na obisku ad limina apostolorum.

Glavni izziv: dialog
Med glavnimi izzivi, s katerimi se sooča Cerkev v Egiptu, je po patriarhovih besedah predvsem dialog. Doda, da ko govori o Egiptu, ne govori kot kristjan, temveč kot Egipčan. Državljanstvo je zanje pomembno in prizadevajo si, da ga tudi vedno poudarijo, predvsem v odnosih s prijatelji muslimani, ki so odprti in s katerimi si prizadevajo gojiti dialog. Takole pravi: »Danes so se stvari spremenile. Imamo svobodo govora, čeprav obstaja tudi kontrola. Kadar govorimo o veri, tvegamo, da se osebe vznemirijo, kar lahko privede tudi do razburjenih reakcij. Egiptovski narod je zelo občutljiv, vendar pa ko vidi, da ljudje uporabljajo nasilje, zna ločiti dobro. Večina prebivalstva ne želi instrumentalizacije in ve, da fundamentalizem ne prihaja od Boga, da to ni religija. Ravno zaradi tega Egipt izgublja svojo identiteto, svoj karakter starodavne civilizacije.«

Vzgojno-izobraževalno področje kot kraj srečevanja
Kraj srečanja, kjer se lahko srečuje z muslimani, je vzgojno-izobraževalno področje, zatrjuje patriarh Sedrak. Doda, da pa tukaj egiptovska družba trpi zaradi mnogih pomanjkljivosti. Več kot štirideset odstotkov je nepismenih. Glavni razlog je brezposelnost staršev, ki otrok ne pošiljajo v šolo, ampak delat. »Katoliške šole tukaj zelo pomagajo, a dosežejo samo nekatera družbena področja. V teh ustanovah se organizira t.i. 'tečaj življenja', kjer se uči o skupnih človeških in krščanskih vrednotah, o katerih se potem skupaj z otroki pogovarja in premišljuje,« pravi patriarh in pojasni, da muslimani tega ne razumejo kot neposredno evangelizacijo, čutijo se obravnavani s spoštovanjem in ne s hinavščino. »Moram reči, da so Egipčani po značaju miroljubni, a ko gre za vero, so zelo občutljivi. Mi kristjani Egipčani vemo, kako se moramo vesti, ko govorimo o veri, in katere so skupne teme, o katerih se lahko pogovarjamo,« zatrdi patriarh Sedrak.

Ekonomska kriza težave samo še povečuje
Razmere slabša še ekonomska kriza. Ni dela, ni industrijskega razvoja, niti turizem ni v razmahu. Naraščanje prebivalstva postavlja nove izzive. Vsako leto se v Egiptu rodi milijon in pol otrok. To pomeni, da je v enem razredu po sto dvajset otrok. In v takšnih razmerah se je nemogoče učiti. Kot pove patriarh, gre za konkretne probleme, ki terjajo odgovore. »Cerkev dela svoje. Katoliška šola je za vse. Ozračje, ki se tam diha, je mirno. Učitelje se zaposluje na objektiven način. Nasprotno pa državne šole niso zmožne zadovoljiti izobraževalnih potreb, zato je šolanje otrok odvisno predvsem od njihovih staršev,« pojasni patriarh. Če otrok prihaja iz fanatične družine, je prva beseda, ki jo bo namenil nemuslimanskemu sovrstniku, da je nezvest, ker je kristjan. In to ustvarja problem. Prej je bilo takšnih prizorov mnogo manj. Ljudje so si upali zoperstaviti se takšnemu sistemu in zavzeti svoje stališče, danes pa takšnih oseb ni več. »Moram pa reči,« doda, »da Egipčani ne glede na vero v svojem vsakdanjem življenju živijo enake krize in težave. In to se vidi, ko pride do česa pretresljivega, kot je bil napad na koptsko pravoslavni cerkev sv. Petra v Kairu, decembra 2016, ko je umrlo trideset oseb. Takrat niso samo kristjani objokovali žrtev. Tudi mnogi muslimani se niso strinjali s takšnimi dejanji.«

Kako so kristjani vključeni v egiptovsko družbo?
Na vprašanje, kako so kristjani vključeni v egiptovsko družbo, patriarh odgovarja, da se kristjanom »dodeli svoboda, da živijo dobro«. Kar pa po njegovem prepričanju ni pravilno: »Jaz sem Egipčan, torej to dovoljenje ne sprejemam. Preden sem musliman ali kristjan, sem egiptovski državljan. Mi zelo poudarjamo pojem državljanstva.« Predsednik Al Sisi govori o državljanstvu in različnosti ter ponavlja, da so slednje dane od Boga. Skupaj moramo živeti kakor različni. Predsednik je že tri leta za božič obiskal pravoslavne kristjane, kar se ni zgodilo nikoli prej. H katoliški koptski Cerkvi pošlje svoje predstavnike. »Priznam,« pove patriarh Sedrak, »da odnosi napredujejo, tudi zahvaljujoč mnogim muslimanom, ki delajo na področju medijev in vse to jasno povejo. Pa vendar moramo priznati, da je za spremembo mišljenja potrebnega veliko časa.«








All the contents on this site are copyrighted ©.